Bančni kredit nakazal slamnatim podjetjem?

Gordana Possnig Gordana Possnig
07.10.2019 19:43

Na celjskem sodišču je stekel predobravnavni narok zoper nekdanjega direktorja in lastnika propadlega celjskega gradbenega podjetja Nivo Danila Seniča.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Danilo Senič na odprtju garažne hiše v UKC Maribor z nekdanjim direktorjem Gregorjem Pivcem, ki je podjetju Nivo leta 2005 sklenil brez javnega razpisa podeliti 33-letno stavbno pravico. 
Marko Vanovšek

Danilo Senič, nekdanji direktor in tudi lastnik propadlega celjskega gradbenega podjetja Nivo, je danes sedel na zatožno klop celjskega sodišča. Obtožnica mu očita zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti, dejanje se je, sodeč po napisanem v obtožbi, zgodilo že pred desetletjem. Obdolženi, ki je danes zasebni podjetnik in se ukvarja s poslovnim svetovanjem, naj bi bil tedaj za podjetje Nivo, d.d., pri banki pridobil poldrugi milijon kredita. Ni pa ga porabil zase, ampak je denar preko pogodb nakazal na dve slamnati podjetji, Devon in Konak. Eno podjetje naj bi bilo tako dobilo 1,1 milijona evrov, drugo 400 tisoč. V omenjeni zadevi Senič ni edini obdolženec, ob njem so se v obtožnici znašli še Dejan Grabler, Dejan Popovič, Aleksander Stefanović in Miha Čuješ. Sodišče naj bi imelo sicer kar nekaj težav z vročanjem obtožnice preostalim vpletenim, zato se postavlja vprašanja, kdaj se bo glavna obravnava sploh začela in ali bo potekala skupaj za vse vpletene. Nekdanji direktor Nivoja Danilo Senič krivdo za očitke iz obtožnice v celoti zavrača. Grozi mu do osem let zapora.
Se pa zadeva utegne zaplesti in zavleči tudi zaradi zahtev Seničevega odvetnika Rafaela Mohorka, ki si prizadeva, da bi sodišče iz kazenskega spisa izločilo celo vrsto dokazov, ki so povezani s poročili Komisije za preprečevanje korupcije in Fursa. Po mnenju odvetnika gre pri teh poročilih za kršitev ustavnih pravic njegovega klienta, ob tem pa tudi za poseg v njegove temeljne človekove pravice. Mohorko se je pri tem skliceval na domnevno nezakoniti odredbi za hišno preiskavo in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Odvetnik zatrjuje, da policisti niso imeli razlogov za te ukrepe, saj ni obstajal niti sum za kaznivo dejanje, kaj šele, da bi Senič dejanje storil.
Tožilstvo je v odgovor na njegove zahteve odgovorilo, da so bili vsi izvedeni ukrepi zakoniti, Mohorko pa je te trditve repliciral, rekoč, da se tožilstvo očitno ni dovolj poglobilo v zadevo in da s temi navedbami le priznava, da so kršitve sicer bile, vendar po njihovem ne tako hude.
Sodnica Cvetka Posilovič, ki ji je bil dodeljen primer, je pojasnila, da bo o izločitvi dokazov odločila po vseh opravljenih predobravnavnih narokih. Si je pa ob tem pridržala še pravico, da pri Seniču razpiše dodaten predobravnavni narok.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta