Romana Pajenk (levo) in Milana Lah vztrajata, da nista imeli namena nikogar preslepiti. Foto: Igor NAPAST
Na mariborskem sodišču je bila v nadaljevanju sojenja nekdanjima članicama uprave Probanke Romani Pajenk in Milani Lah za poslovno goljufijo pred dnevni zaslišana Lidija Reiter, izvedenka ekonomske stroke, ki pa je tokrat nastopila kot priča obrambe. Tako kot v enem od svojih mnenj je menila, da je bolj kot kapitalska ustreznost za banko pomembna likvidnost.
Razlogi za likvidacijo banke ji še danes niso znani
Reiterjeva je izvedensko mnenje izdelala za eno od preteklih sojenj, povezanih s Probanko, že takrat pa je bila v njem naklonjena zatrjevanjem vodstva medtem propadle in likvidirane mariborske banke, da je bila Probanka v nasprotju s takratnimi trditvami Banke Slovenije likvidna in da razlogi za njeno likvidacijo še danes niso znani.
V omenjenem mnenju je ocenjevala finančno stanje banke v letu 2011, pri čemer je podatke črpala zgolj iz uradno dosegljivih finančnih virov, kot so bilance, letna poročila, in dela dokumentov iz sodnega spisa. Ob tem je na vprašanje obrambe tudi tokrat zatrdila, da če banka ne izpolnjuje količnika kapitalske ustreznosti, ki ga predpiše Banka Slovenije, to še ne pomeni nelikvidnosti, in se pri tem sklicevala na nekdanjega guvernerja Franceta Arharja.
Zatrjevala je, da je imela Probanka tistega leta celo boljšo kapitalsko ustreznost od obeh največjih slovenskih bank in celo kot celoten slovenski bančni sistem. Za dokapitalizacije je banka po njenih besedah skrbela redno in jih je od leta 2002 opravila osem v skupni vrednosti več kot 70 milijonov evrov. V tem času je delničarjem namenila za 29 milijonov evrov dividend.
Za sveža kapitalska sredstva so poskrbeli na domačem trgu, v glavnem med svojimi komitenti in investitorji, ki so banki zaradi njene finančne stabilnosti zaupali, je dejala. Kot dokaz za to je navedla tudi odločitev dveh večjih slovenskih zavarovalnih hiš, saj sta se verjetno iz tega razloga odločili ob zadnji dokapitalizaciji v banko vložiti pet milijonov evrov.
Zaslišali bodo nekdanjega guvernerja Banke Slovenije
Veliko manj je bila Reiterjeva prepričljiva, ko sta postavljanje vprašanj v svoje roke prevzela državni tožilec Luka Moljk s specializiranega tožilstva in pooblaščenec enega od oškodovancev Miha Kunič. Oba sta skušala zamajati njeno poznavanje bančnega poslovanja. Ob tem je tožilca zanimalo, koliko dividend je banka dejansko izplačala in koliko teh so delničarji le pretvorili v nove deleže. Priča tega ni vedela povedati, saj da teh podatkov ni prejela, ker gre za zaupne informacije, Moljk pa je odvrnil, da večina dividend po njegovem mnenju ni bila izplačana.
Reiterjeva prav tako ni vedela podrobnosti v zvezi s trditvijo glede dokapitalizacijskega vložka dveh zavarovalnic, ni pa želela odgovoriti niti na tožilčevo vprašanje, ali se tudi Banka Slovenije strinja z njenim domnevnim citatom Arharja glede nepomembnosti količnika kapitalske ustreznosti. Ker odgovora ni dočakal, ji je sam zatrdil, da zagotovo ni tako.
Še bolj podrobno so vzroki in viri njenih trditev zanimali odvetnika Kuniča, pri čemer je med njim in obrambo večkrat prišlo do povišanih tonov, ki jih je morala miriti predsednica senata Andreja Lukeš. Med drugim je pričo spomnil tudi na pismo uprave v obravnavanem letu, češ da je za kapitalsko ustreznost nujno zagotoviti dodaten kapital.
Sojenje se bo nadaljevalo predvidoma 24. novembra, ko bosta na sodišče vabljeni še dve priči na predlog tožilstva, med drugim tudi nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.
Kot izhaja iz obtožnice, naj bi nekdanji prvi dami Probanke podjetnika Srečka Šamperla in Mirana Igerca, sicer dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, da sta ju v prizadevanjih za odpravo kapitalske neustreznosti banke leta 2011 prepričali o nakupu delnic z obljubo o poznejšem ponovnem odkupu ali nadaljnji prodaji. Omenjeni podjetji naj bi bili s tem oškodovani za okoli 1,5 milijona evrov.
Pajenkova in Lahova sta bili za poslovno goljufijo pred dobrima dvema letoma že obsojeni, vsaka na leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni, a sta uspeli s pritožbo na višjem sodišču, zato jima zdaj na mariborskem okrožnem sodišču sodijo znova. Ves čas vztrajata, da nista imeli namena nikogar preslepiti in da ne enemu ne drugemu nista obljubljali več od tistega, kar so predvidevala pravila dokapitalizacije. (sta)
