Hudo odmevna je bila pred skoraj tremi leti sklepna akcija mariborskih kriminalistov, ki so v sodelovanju z avstrijskimi varnostnimi organi preiskali izvor spletne trgovine www.synthetiQ.org, preko katere sta ustanovitelja trgovine Tadej Savec iz Lenarta in Mariborčan Dejan Žnidarič velikopotezno ponujala nevarna mamila. Aretirali so ju junija 2016, kar smo v Večeru poročali prvi, slovenska in avstrijska policija pa sta tiskovno konferenco sklicali šele dva meseca kasneje - v Gradcu. Na njej so preiskovalci operirali s podatki, da je bilo od marca 2013 do maja 2016 preko spletne strani www.synthetiQ.org prodanih 500 kilogramov sintetičnih prepovedanih drog v vrednosti več kot dva milijona evrov.
Milijonski očitek sodišče sklestilo za več kot tretjino
Tožilstvo znesek prepolovilo
Od tiskovne konference pa do vložitve obtožnice se je zatrjevana količina droge znižala za več kot 100 kilogramov, zatrjevani zaslužek pa prepolovil. Čeprav se je na sojenju obtožnica rušila kot hiša iz kart, je tožilka Tanja Rank Eler iz specializiranega tožilstva tudi na koncu postopka vztrajala, da si glavna akterja v aferi zaslužita astronomske kazni. Za Savca je ta teden v zaključni besedi terjala deset let zapora, za Žnidariča pol leta manj. Vendar sodnica Vanja Verdel Kokol ni mogla zaobiti dejstva, da je bilo sodišče primorano iz spisa izločiti številne dokaze, zato je danes odločila, da je za Savca primerna kazen tri leta in osem mesecev zapora, za Žnidariča pa tri leta. Glede na to, da sta bila oba v priporu dve leti in pet mesecev, sta dve tretjini kazni (potrebni za pogojni izpust) že odslužila, kar pomeni, da jima za rešetke najbrž ne bo treba več. Če bo sodba postala pravnomočna, bosta morala državi vrniti tudi nezakonito pridobljeno premoženjsko korist. Tožilstvo je v obtožnici zatrjevalo, da sta s prodajo drog v žep pospravila najmanj 984.000 evrov, sodnica pa je v izreku sodbe pojasnila, da natančne premoženjske koristi sodišče ni moglo ugotoviti. "Vidi se, koliko sta plačala za drogo, ne pa, po koliko sta jo prodajala. Sodišče je zato uporabila načelo prostega preudarka in kot premoženjsko korist upoštevalo 306.000 evrov, kar je minimum pridobljene koristi," je odločila Verdel Kokolova. Tožilka je zaporno kazen terjala tudi za Kazimirja Velikega, ki je od Savca in Žnidariča nabavil kilogram prepovedane substance in to tudi priznal. V priporu je bil več kot dve leti, sodišče pa ga je danes obsodilo na pogojno kazen dveh let zapora s preizkusno dobo štirih let. Trojica na zatožni klopi ni sedela sama. Tožilstvo je v tej zgodbi do konca dokaznega postopka kazensko preganjalo tudi Bojana Vukića, Jaka Vigeleta in Tihomirja Ruganija, a je sodišče vse tri oprostilo.
Kako so jim prišli na sled
Vprašanje je, ali bi preiskovalci Štajerca sploh izsledili, če ne bi avstrijska policija maja 2014 s prepovedanimi substancami zasačila Evalda Weisa, ki je od Savca in Žnidariča kupil štiri kilograme droge 3-MMC, znane pod imenom sladoled. Avstrijec je za prepovedano robo denar nakazoval na transakcijski račun pri Factor banki, imetnik računa je bila družba Chemax International Limited, račun pa sta odprla Savec in Žnidarič, ki sta se na banki predstavila kot lastnika podjetja. Avstrijci so v preiskavo vključili tajnega policijskega delavca, ki je preko spletne platforme www.synthetiQ.org drogo kupil štirikrat, kar pa v postopku zaradi pomanjkljive odredbe ni obveljalo za obremenilni dokaz.
Zakaj so dokazi leteli iz spisa
Ne samo nekaj navideznih nakupov droge, kar je izpeljal avstrijski policist pod krinko, tudi veliko drugih dokazov, ki so jih naši policisti zbrali s pomočjo prikritih ukrepov, je morala sodnica Vanja Verdel Kokol izločiti iz spisa. Vse to po "zaslugi" odvetnice Maje Vogrin, ki je od samega začetka sojenja problematizirala, da so številne listine v spisu nezakonito, manjkala je namreč sodna odredba za pridobivanje podatka o IP-naslovu in njegovem naročniku. Odvetnica s tem ni kritizirala dela naših preiskovalcev, saj so ti, ko so pridobili podatek, kdo je uporabnik IP-naslova, to naredili po takrat običajni in dovoljeni policijski praksi. Je pa odvetnica opozorila na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v zadevi Benedik proti Sloveniji aprila 2018 odločilo, da bi policija že pri pridobivanju podatkov o naročniku potrebovala odredbo. "Na podlagi sodbe ESČP je moralo sodišče izločiti dokaze, na katerih so temeljili ostali dokazi (spletni pogovori o preprodaji droge, op.p.)," je v izreku sodbe sodnica poudarila, zakaj je bilo sodišče primorano tako drastično sklestiti očitke.