"Slavc je bil 40 let moj prijatelj. Vedno je bil dobre volje. Bil je skromen in nekonflikten, vsi smo ga imeli radi. V vasi ga zelo pogrešamo. Bil je tudi pesnik. V življenju se ga je vedno držala smola. Tudi tokrat," je že v preiskavi o umoru prijatelja Stanislava Knafla povedal njegov prijatelj, sodnica Maja Povhe pa je njegovo izpoved včeraj prebrala na sodišču. Sedeminsedemdesetletni Knafel, vaški posebnež, je zverinsko pretepen v hudih mukah marca lani umrl v gozdu pri Zgornjih Duplicah pri Grosupljem, kjer je tudi živel. Umora iz koristoljubnosti je tožilstvo obtožilo Marka Belcla, Marjana Brajdiča ter Mihaela in Marjana Grma iz Kočevja. Ti se na sojenju branijo z molkom.
Obramba opozorila na odnos prič do Romov
Na včerajšnjem naroku je sodišče med drugim ugotavljalo, ali je kateri od domačinov v Zgornjih Duplicah dan pred najdbo trupla v vasi opazil kakšen avto, ki tja morebiti ne bi spadal. "Slavca sem poznal od mladih nog, živel je kakšnih sto metrov od mene, večkrat se je s kolesom ali motorjem peljal mimo moje hiše. Včasih je mojemu psu Mišku prinesel kakšen briket, sem ga pa srečal tudi v gozdu, kjer sem nabiral gobe," je o svojih stikih s pokojnim razložil eden od vaščanov. O Ciganih, Romih, sta govorila enkrat, ko mu je Knafel potožil, kako so mu kakšno leto prej ukradli kolo in motor. Na dan brutalnega napada na soseda je domačin med žaganjem drv opazil sumljiv avto, ki se je večkrat peljal po vasi. Iz njega je donela "čefurska" glasba. Kdaj natanko je bilo to, ne more reči, ker se med delom pač ne gleda na uro. Policiji je takrat povedal, da so bili v avtu Romi. Na osnovi česa je tako ocenil, je zanimalo enega od zagovornikov. "Avto je bil umazan, zato vsak posumi. Pa tudi Miško je postal bolj agresiven," je pojasnil svoje sklepanje. Ker je bil avto "bolj pri tleh", torej obtežen, je predvideval, da je bila v njem več kot ena oseba, česar pa ni videl. Da so bili v umazanem avtu, ki ni pripadal "civilom", moški temnejše polti, je pojasnila še ena priča, a po številnih vprašanjih obrambe ni bila več prepričana o ničemer. Zagovorniki četverice so jasno in glasno opozorili, da je kredibilnost prič v postopku odvisna od njihovega odnosa do Romov. Ker da če slučajno imajo kakšen predsodek do te skupine, jo bodo zagotovo prej obtožili kakšnih nečednosti. Samo kot zanimivost: od četverice obtoženih je Rom samo eden. Tako so se sami izrekli včeraj.
Premlaten do smrti
Sodeč po obtožnici so brata Grm, njun bratranec Belcl in Brajdič, takrat stari od 18 do 24 let, popoldne 18. marca lani prišli do zabojnika, v katerem je Slavc živel že trinajst let. Slišali naj bi bili, da je možakar kljub skromnemu življenjskemu slogu premožen, in ga skušali oropati. Med stikanjem po njegovih rečeh jih je zalotil, nakar so ga boksali in brcali, tudi v glavo, mu z vrvjo zvezali noge in roke ter jih povezali na hrbtu. Zverinsko pretepenega so ga pustili ležati tam, kjer ga je na robu smrti šele naslednji dan našel sosed. Kmalu zatem je Knafel umrl.
Kakšen teden dni je okoli 200 policistov in kriminalistov, pa tudi sledni psi in potapljači, preiskovalo gozd, zbiralo sledi, govorilo z domačini. Petnajst kilometrov od kraja zločina so v potoku Iščica našli odvržene rokavice, podkape in polomljeno Slavčevo nokio (druga je ležala 140 metrov od trupla). Na osnovi dokazov sledi so manj kot dva tedna po umoru prijeli vse štiri obtožene.
Brajdič in Belcl sta bila takrat na policiji zelo zgovorna. Prvi je priznal, da so pri umoru sodelovali vsi, prav on je pokazal kraj odvrženih predmetov z njegovimi in sledmi bratov Grm. Belclovo DNK pa so našli na zunanji kljuki žrtvinega bivalnika, denarnici v njem in na Knaflovi desni roki. Zaradi umora iz koristoljubja in na grozovit način jim grozi od 15 do 30 let zapora.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
