Gordana Possnig
Medijsko odmevno je bilo ves čas sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu, ki ga obtožnica v primeru obnove mariborskega škofijskega dvorca Betnava bremeni dveh napeljevanj h goljufiji v škodo evropskih sredstev, in sicer Dragice Marinič, nekdanje direktorice Betnave, d.o.o., in Antona Ekarta, nekdanjega šefa investicij v Betnavi, d.o.o., v skupnem znesku 1,772 milijona evrov. Sedaj pa sojenju v omenjenem primeru grozi zastaranje. Vrhovno sodišče je namreč pred dvema letoma, natančneje 14. septembra 2017, razveljavilo pravnomočno sodbo celjskega sodišča, v kateri je bil Krašovec obsojen na tri leta zapora. Ob tem je odločilo, da mora celjsko sodišče na že drugič ponovljenem sojenju (to je bilo nato dodeljeno novemu senatu in sodnici) ugotoviti, ali je bilo gospodarsko ministrstvo preslepljeno ali ne. In novi senat celjskega sodišča je po ponovnem zaslišanju nekaterih prič odločil, da ministrstvo ni bilo preslepljeno, zato je Krašovca oktobra lani oprostil očitkov iz obtožnice. Več mesecev je sodnica pisala obsežno sodbo in jo obrazložila na 80 straneh, tožilstvo in zagovornik sta jo prejela v začetku letošnjega aprila.
Specializirano tožilstvo se je na oprostilno sodbo pritožilo, ker sodišče naj ne bi bilo pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Ob tem pa nasprotujejo sodišču tudi glede ugotovitve, da ni dokazano, da bi obdolženi Mariničevo in Ekarta napeljeval k storitvi kaznivega dejanja. Obramba je odgovor na pritožbo vložila v zakonskem roku v začetku maja. Sodnica do danes obsežnega kazenskega spisa ni posredovala na višje sodišče. Kot so zapisali na celjskem sodišču, primera še niso posredovali višjemu sodišču, ker še nimajo izkazanega potrdila, da je obtoženi prejel pritožbo tožilstva, in mu zdaj skušajo pošto izročiti po sodnem vročevalcu.
Šest let od prve obravnave
Glede na to, da je vrhovno sodišče 14. septembra 2017 zadevo razveljavilo in vrnilo v novo odločanje na prvi stopnji, mora biti sodba glede na zakonsko določilo pravnomočna do 14. septembra letos. Morebitno zastaranje pa se bo zgodilo ob desetletnici ključnih dogodkov, zajetih v obtožnici, ki zajema dogajanje pri obnovi dvorca od začetka septembra do sredine oktobra 2009.
Šest let pa bo minilo 23. avgusta letos od prve obravnave na prvem sojenju Mirku Krašovcu, ki je vseskozi trdil, da je obtožnica konstrukt in da je on grešni kozel v celotni zadevi. A mu sodišče na prvem in drugem sojenju ni verjelo. Prvič ga je senat obsodil na dve leti zapora decembra 2013, a višji sodniki so avgusta naslednje leto sodbo razveljavili. Drugič ga je prvostopenjsko sodišče oktobra 2015 obsodilo na tri leta zapora, to kazen je avgusta 2016 potrdilo celjsko višje sodišče. A je Kraševčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in z njo uspel na vrhovnem sodišču, ki je sodbo 14. septembra 2017 razveljavilo in vrnilo v novo odločanje na prvo stopnjo pred novi senat.
Ni bilo odločilnega napeljevanja
Predsednica senata je v obrazložitvi oprostilne sodbe pojasnila, da Krašovcu ni mogoče očitati, da je odločilno napeljal Dragico Marinič, da je na gospodarsko ministrstvo poslala zahtevek z navideznimi gradbeni situacijami, ki so vključevale neopravljena dela na gradbišču in Vegradov skladiščen material. Ob tem mu tudi ni mogoče očitati, da je odločilno napeljal nekdanjega nadzornika na gradbišču Antona Ekarta, da je podpisal nadzorne situacije z gradbišča. Sodnica je še menila, da bi bil očitek, kot je bil naveden v obtožnici, lahko dokazan le, če bi bila omenjena dva sama storilca kaznivega dejanja, sta bila pa le pomočnika storilcev. Glavna obtoženka je bila namreč Hilda Tovšak, nekdanja direktorica velenjskega Vegrada.
