Damijana Žišt
Varnost v cestnem prometu se na slovenskih cestah zadnja leta izboljšuje, najboljša do zdaj pa je bila lansko leto, kažejo statistični podatki policije. Kljub temu je lani na naših cestah izgubilo življenje 92 ljudi (leta 2017 104), kar je sicer najmanj v zadnjih 64 letih. "Smo na pravi poti in sledimo viziji 0 na naših cestah. Res pa je, da ne smemo zaspati, saj se prometna varnost lahko hitro poslabša. Že letos imamo pet mrtvih udeležencev prometnih nesreč, in za njimi so užaloščeni starši, otroci, partnerji, prijatelji. Zato si želimo, da bi bilo v letošnjem letu čim manj takšnih tragičnih zgodb," je na tiskovni konferenci povedal direktor Javne agencije za varnost prometa (AVP) Igor Velov. Meni, da je zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč rezultat intenzivnega dela različnih deležnikov, od AVP do policije, ter skupnih prizadevanj za izboljšanje varnosti na cestah.
Največ mrtvih v avtih
Policija je lani obravnavala 18 tisoč prometnih nesreč. Med 92 smrtnimi žrtvami je bilo 33 voznikov osebnih avtomobilov in 12 sopotnikov, od teh jih v času nesreče 15 ni bilo privezanih. Lani je življenje izgubilo še osem kolesarjev (šest jih ni uporabljalo kolesarske čelade), 13 pešcev ter 16 voznikov motornih koles (osem jih je umrlo zaradi prevelike hitrosti). V vseh nesrečah je bilo poškodovanih 798 ljudi, kar je manj kot leta 2017. Policisti so lani zabeležili 92 tisoč prekoračitev hitrosti, ustavili 12 tisoč vinjenih voznikov in 34 tisoč neprivezanih voznikov.
Hitrost in alkohol
Vodja sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi Ivan Kapun pa je povedal, da je glavni vzrok za smrtne prometne nesreče še vedno previsoka hitrost vožnje. Največ smrtnih prometnih nesreč se je lani zgodilo ob sobotah, torkih in petkih, in sicer med 16. in 23. uro, torej ko ljudje gredo iz službe. Eden najpogostejših vzrokov za prometne nesreče, poleg prevelike hitrosti, je tudi nepravilen premik z vozilom, kjer pa so posledice prometnih nesreč običajno manjše, pravi Kapun.
Na policiji pa so lani opazili, da so pijani vozniki povzročili manj prometnih nesreč s smrtnim žrtvami kot prejšnja leta, vendar pa so bili vozniki povzročitelji bolj alkoholizirani kot prejšnja leta.
Kapun je povedal, da je lani 22 ljudi umrlo v prometnih nesrečah zaradi alkoholiziranih voznikov, prejšnja leta so pijani vozniki povzročili okoli tretjino vseh prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Manj kot prejšnja leta pa je bilo alkoholiziranih voznikov, ki so jih policisti obravnavali med kontrolami prometa. Vendar pa skrb vzbuja podatek, da so med pijanimi vozniki povratniki, ki so pogosto od ene do druge prometne nesreče, ki jo povzročijo, še bolj pod vplivom alkohola.
"Kar se policije tiče, bomo opravili še več nadzora, da takšne nevarne voznike izločimo. Vendar to ni rešitev na dolgi rok, zato sta nujna preventiva in ozaveščanje ljudi, da bomo na primer prijatelju, ki je vinjen, vzeli avtomobilski ključ iz rok, da ne bo pijan sedel za volan. V družbi mora postati nesprejemljivo, da nekdo, ki pije alkohol, sede za volan," je dodal Kapun. Velov pa je še povedal, da je ena od raziskav AVP pokazala, da imajo tisti, ki so udeleženi v več nesrečah, v vsaki naslednji višjo stopnjo alkohola v krvi. Zato se je tega problema treba lotiti širše v naši družbi, vključiti je treba še socialo in zdravstvo, meni Velov.
Zdravila vplivajo na vožnjo
Direktor AVP pa je izpostavil še en resen problem, ki pa se ga javnost še ne zaveda dovolj, in sicer vpliv psihoaktivnih zdravil na vožnjo. Tovrstna zdravila ter demenca so se po besedah Velova večkrat izkazali za razlog vožnje v nasprotno smer na avtocestah pri starejših voznikih. AVP si je za letos zastavila tri glavne cilje, in sicer razširitev presoje varnosti cest z avtocest na regionalne in glavne ceste, poenostavitev prekrškovnih postopkov, ki so prezapleteni in trajajo predolgo, ter okrepitev preventivnih aktivnosti s poudarkom na starejših in na uporabi mobilnih telefonov.
