Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je pred sodnico Aljo Kratovac včeraj končalo sojenje Zlatanu Kudiću, nekdanjemu direktorju podjetja Maxicom in enemu največjih davčnih dolžnikov v Sloveniji. Obsojen je bil na šest let in šest mesecev zapora, saj je sodnica pri izreku kazni v celoti sledila predlogu tožilca Boštjana Valenčiča iz specializiranega državnega tožilstva. Ta je tako kazen predlagal za kazniva dejanja davčne utaje, pranje denarja in uničenja poslovnih listin. Kudića so na sojenje pripeljali iz ljubljanskega pripora, v katerem je bil od decembra lani, ko je bil prijet na podlagi mednarodne tiralice, neuradno v Ljubljani. Med sojenjem, ki se je začelo leta 2013, je lani septembra, ko bi morali tožilstvo, obramba in obtoženi izreči zaključne besede, Kudić namreč zbežal iz Slovenije. Ker je bil za sodišče nedosegljiv, je bila za njim razpisana mednarodna tiralica. Po naših podatkih naj bi bil Kudić medtem v Bosni in Hercegovini, nato pa naj bi se bil sam vrnil v Slovenijo, kjer so ga prijeli policisti, odpeljan je bil v ljubljanski pripor.
Kudić je ves čas sojenja trdil, da je nedolžen, ob koncu sojenja, predvčerajšnjim, pa je krivdo priznal. Sodba mu je bila izrečena včeraj, po izreku sodbe pa je sodišče zaprosil za predčasno prestajanje zaporne kazni. V naslednjih dneh bo iz ljubljanskega pripora pripeljan v zapor na Dob, kjer bo začel prestajati zaporno kazen.
Izkoriščen v igri umazanih poslov drugega
Zlatana Kudića, ustanovitelja družbe Maxicom, je obtožnica bremenila očitkov o davčni utaji, pranju denarja ter ponareditvi oziroma uničenju poslovnih listin. Izdajal naj bi bil fiktivne račune, nato pa zahteval preplačan DDV. Skupno naj bi "pridelal" 25 milijonov evrov davčnega dolga. Denar, ki naj bi ga nezakonito pridobil, naj bi Kudić pozneje tudi opral. Pri tem naj bi mu pomagal Adnan Kantarević, ki naj bi dal na razpolago transakcijske račune slamnatih podjetij in nato dvigoval gotovino v Sloveniji in Avstriji. Tako je Kudić na njegovo podjetje nakazal nekaj manj kot 220 tisoč evrov, Kantarević pa je denar dvignil, okoli deset odstotkov zadržal kot provizijo, preostalo pa vrnil Kudiću.
Obtoženi Adnan Kantarević je še pred začetkom sojenja krivdo priznal in povedal, da so ga "izkoristili v igri umazanih poslov drugega". Doletela ga je razmeroma mila kazen, deset mesecev vikend zapora, poravnati bo moral še 15 tisoč evrov denarne kazni in vrniti skoraj 25 tisoč evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi. Kazen je že odslužil.
Sicer pa je zoper Kudića Finančna uprava RS izdala odločbo za vračilo 25 milijonov evrov dolga. Vendar je podjetje Maxicom izbrisano iz sodnega registra in ni več na seznamu davčnih dolžnikov. Dolgove bi Furs lahko terjal v kazenskem postopku kot premoženjski zahtevek. Je pa vprašanje, ali ima Kudić, ki je pred leti načrtoval preureditev propadajočega gradu Podvin v sedemzvezdični hotel, a nato za grad ni poravnal niti kupnine, uradno sploh kaj premoženja.
Od države zahteva 25 milijonov evrov odškodnine
Sicer pa je Kudić vložil več odškodninskih tožb zoper Republiko Slovenijo ter medijske hiše in novinarje, ki so poročali o njegovih domnevno spornih poslih in sojenjih. Januarja letos so se na kranjskem okrožnem sodišču zvrstile obravnave treh odškodninskih tožb Kudića proti Republiki Sloveniji. Kudić, ki od države zahteva dobrih 52 milijonov evrov, na sodišče ni prišel, prav tako tudi ne njegov odvetnik. Sodišče je kljub temu izvedlo obravnave in bo sodbe izdalo pisno. Kudić je sicer že v preteklosti zoper državo vložil vrsto odškodninskih tožb, sodišča pa so njegove tožbe zavračala. Tri tožbe, ki jih je kranjsko okrožno sodišče obravnavalo januarja, je vložil januarja 2018, aprila 2019 in avgusta 2019. V prvih dveh zadevah je tožbo vložil zaradi domnevnega protipravnega ravnanja sodišč, v tretji zadevi pa zaradi domnevnega protipravnega ravnanja tožilstva.
V prvem zahtevku, v katerem od RS terja 3,5 milijona evrov, Kudić toži državo zaradi očitnih nepravilnosti, ki naj bi jih v stečajnem postopku zagrešila stečajna upravitelja. V drugem zahtevku, vrednem 25 milijonov evrov, Kudić državi očita nepravilnosti v kazenskem postopku. Tretji, 24-milijonski zahtevek, pa se nanaša na ravnanja tožilstva, pri čemer je Kudić odškodnino zahteval tudi od tožilca Boštjana Valenčiča, vendar je sodišče septembra odškodninsko tožbo zoper tožilca že zavrglo in ta poteka le še zoper državo.
Do zdaj neuspešen pri tožbah zoper državo
V državnem odvetništvu so pojasnili, da tožnik Zlatan Kudić doslej v svojih tožbenih zahtevkih ni bil uspešen. To velja tudi za tožbeni zahtevek v višini 11 milijonov evrov, ki jih je od države zahteval, ker naj bi bil utrpel poslovno škodo, ko zaradi odvzema osebnih dokumentov med sojenjem naj ne bi mogel sklepati poslov.