Zora Štok
Na mariborskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje 63-letni Ivici Kalšek, obtoženi, da je 1. marca letos v kraju Ošelj (občina Slovenska Bistrica) umorila svojo mater, 88-letno Ivanko Dovnik. Na predobravnavnem naroku 24. maja letos Kalškova očitka, da je mater umorila na zahrbten način, ni priznala, tožilec Niko Pušnik, ki je takrat zastopal obtožnico, tudi ni povedal, kakšno kazen bi ob priznanju predlagal. Tožilstvo zdaj zastopa Mateja Artenjak.
Pred okrožnim sodnikom Danilom Obersnelom obtožena danes ni zanikala, da je umorila mater, po branju njene izpovedi v preiskavi pa je še dodatno opisala nekatere podrobnosti. Prvega marca zjutraj je prišla k materi in ji prinesla zdravila, ki ji jih je dan prej predpisal zdravnik. "Ko sem zdravila odložila na mizo v kuhinji in odšla proti sobi, v kateri je bila mama, mi je prišla naproti in mi očitala, da sem kriva za samomor mojega brata oziroma njenega sina. Proti meni je mahala z berglo, in ker ni bilo prvič, da mi je očitala krivdo za bratov samomor (ta se je zgodil slaba dva tedna prej, op. p.), se mi je zameglil um, potisnila sem mamo, da je padla ob postelji, potem sem jo dvignila in davila s trakom predpasnika. O tem, da sem jo s polenom udarila po glavi, težko kaj rečem, ne spomnim se vsega. Menda sem šla iz hiše in jo nameravala zakleniti, a sem zunaj očitno vzela poleno in udarila mamo. O tem so mi povedali policisti, ki so prišli na kraj. Svoje dejanje obžalujem, ne znam pojasniti svojega početja, a časa ne morem zavrteti nazaj," je v zagovoru povedala obtožena.
Samomor je vse prizadel
Na sojenju so pričali tudi mož obtožene Maksimilijan Kalšek, njun sin Uroš Kalšek in hčerka Polona Kirbiš ter sestra obtožene Irena Smontara. Vsi so potrdili besede obtožene, da se je vsa družina dobro razumela, da med njimi ni bilo večjih sporov, sploh pa da nihče ni obtožene krivil za bratov samomor, ki je vse zelo prizadel. Tudi z bratom so se namreč dobro razumeli, obtožena in njena družina so mu tudi veliko pomagali, tako kot so pomagali pokojni pri delu na kmetiji. Za obtoženo so priče izpovedale, da je bila vedno umirjena, da ni bila nikoli vzkipljiva, da se je z materjo zelo dobro razumela in da se je mati za skoraj vse najbolj zanašala prav nanjo. Mož obtožene je med drugim povedal, da je bila žena po bratovi smrti zelo potrta, a mu ni nič povedala o materinih očitkih glede bratovega samomora. Sin je omenil, da je mama vse težave reševala mirno, da je bila oma (pokojna Ivana Dovnik) včasih malo agresivna, a so to pripisovali starosti, da ji včasih kaj ni bilo prav. "Po bratovi smrti je imela mama včasih nočne more, kot da bi jo nekaj težilo, a tega ni povedala," je med drugim dejal sin obtožene. Njena hčerka je izpovedala, da ne more verjeti, da je mama "to" storila, da je vedno vsem hotela dobro, da je zelo trpela zaradi bratove smrti, omenila pa je, da ji je mama enkrat potožila, da jo oma krivi za bratovo smrt. Možnost, da je mati hčerki vendarle očitala bratovo smrt, je omenila tudi sestra obtožene, prepričana je tudi, da sta zaradi izgube brata oziroma sina obe zelo trpeli.
Patolog negiral besede obtožene
Pričal pa je tudi izvedenec medicinske stroke, patolog dr. Rajko Kavalar. Glede na izpoved obtožene je ocenil, da njen opis dogodkov ne drži, vsaj ne povsem, saj poškodbe pokojne ne potrjujejo besed obtožene, da je mater najprej zadavila in potem udarila s polenom po glavi. Ker na pokojni ni našel sledi obrambnih ran in tudi na podlagi nekaterih drugih sledi na truplu je namreč prepričan, da je najprej dobila udarec, ki jo je onesposobil, in je bila zadavljena potem. Na pripombo sodnika, da se starejša ženska težko brani, je izvedenec odvrnil, da nagon za preživetje nikdar ne izgine in da bi vsak, ki ga skušajo zadaviti in je pri zavesti, nagonsko odreagiral. Je pa izvedenec nedvomno potrdil, da je bila smrt povzročena z davljenjem in da kri, najdena pod nohti obtožene, ne dokazuje, da se je pokojna branila.
Sojenje se nadaljuje 3. julija z zaslišanjem izvedenca psihiatrične stroke, sodnik bo takrat tudi odločal o dokaznih predlogih obrambe.
