Opažamo velik porast turnih smučarjev na območju Zelenice oziroma tržiške občine. Osnovna oprema za tako smuko je lahko dostopna in v času nedelujočih žičnic se jih veliko odloča za to vrsto rekreacije. A se pogosto ne zavedajo nevarnosti, malo jih uporablja lavinski trojček, lavinsko žolno, sondo in lopato. V času epidemije je na našem koncu opaziti tudi veliko pohodnikov in sankačev," pravi Gregor Bahun iz Službe za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica - Tržič, ki je tudi gorski reševalec.
Zanimanje za smuko, zimsko pohodništvo, sankanje in podobno je torej ta čas veliko, kar je navsezadnje razvidno tudi iz poročil policije in gorske reševalne službe (GRS). Mariborska denimo je v začetku tedna posredovala na Ruškem Pohorju. Na območju smučišča Partizanka so iskali tri, stare 16 in 17 let, ki so se vozili s pležuhi, med vračanjem pa zašli s poti. V temi niso več vedeli, kje so, bili so izčrpani, a so jih k sreči našli nepoškodovane. "Na Pohorju je veliko snega, ki je spremenil podobo pokrajine in zahteva več napora pri hoji. Če se že odpravite na pohod, obvestite svojce o načrtovani poti in se je držite. Obvestite jih tudi o približni uri vrnitve. Na določenih predelih Pohorje ni pokrito z GSM-omrežjem in ob težavah ne boste mogli poklicati na pomoč. Bodite ustrezno oblečeni, s seboj imejte topel napitek, ne pozabite tudi na železno rezervo v nahrbtniku ter prvo pomoč in svetilko," opozarja GRS Maribor.
Letos posebne razmere
Mnogi ljubitelji klasičnega smučanja so se torej to zimo lotili turne smuke. "Zadnja leta je tega vse več, zdaj ko so žičniške naprave zaprte, pa še posebno," ugotavlja Miljko Lesjak iz GRS Tolmin. Pogosto so to ljudje, ki zimskih planinskih izkušenj nimajo, so pa odlični smučarji. Tudi Jani Bele iz Gorske reševalne zveze Slovenije pravi, da je turnih smučarjev zadnja leta resnično veliko. "Glede na množičnost niti nimamo veliko intervencij, deset do petnajst letno. Včasih smo turno smuko začeli šele marca, ko se je sneg usedel. Zdaj ga pade deset centimetrov in je že vse zvoženo. Je pa res, da trenutno opozarjamo na nevarnosti in smučarji ne gredo res visoko. Bo pa naval, ko se bodo razmere ustalile," napoveduje Bele.
"Letos so razmere specifične: veliko je snega, mraz, slaba preobrazba snega, na severnih straneh je precej pršiča, klož … Plazovi grozijo tudi izkušenim, ki testirajo pobočje, naredijo prereze …," opozarja Lesjak. Tudi on pravi, da ljudje sledijo opozorilom in izbirajo varnejše terene. Kot na primer po reševalni akciji v začetku meseca na Krnu; na pomoč jih je poklical 30-letni turni smučar, ki je med prečenjem zasneženih pobočij v smeri Kožljaka na okoli 1600 metrov višine sprožil več klož. S pomočjo helikopterja Slovenske vojske so ga z vitlom dvignili z nevarnega terena in prepeljali do planine Kuhinja.
Lesjak pravi, da splet prav tako pomeni svojevrstno past. "Vsak, ki naredi turo, objavi posnetek z vrha. Običajno, še preden je tura končana. Tisti dan je junak. Naslednji dan pa gre po njegovi poti kolona takih brez izkušenj, ki kar rinejo v nesrečo. Ti ljudje niso pomislili, kako izkušen je tisti, ki je posnetek objavil, in v kakšnih razmerah je bil tam. Morda je tudi zelo tvegal in šel skoraj čez svoje zmožnosti," opozarja izkušeni reševalec.
Pozor, drsi!
Jani Bele opozarja na nesreče, ki se ta čas dogajajo na nižjih hribih. "Povsod zelo drsi. Večina sicer ima derezice, nekateri pa vseeno ne. Pri sestopu po podlagi drsijo in jo še bolj zgladijo. Od tu do padca ni več daleč. Zaradi tega je na Osolniku zraven Govejka minule dni prišlo do zloma roke, zlom se je zgodil tudi na Golovcu, na Šmarni gori dva. Težave bodo nastopile, ko bodo razmere v višjih predelih ugodnejše in bodo ljudje tudi tam uporabljali take derezice, kar je povsem neprimerno. Prepričan sem, da jih bo na Viševniku, ki je recimo moden hrib, imela velika večina. Treba pa je vedeti, kdaj in kako uporabljati kako opremo. Zato je zima znatno bolj zahtevna kot poletje," pravi Bele.
Plaz: reševalci običajno prepozni
Jani Bele turnim smučarjem začetnikom svetuje obisk tečaja, da se seznanijo z gibanjem v zimskih razmerah. "Kdor gre pozimi v hribe, mora imeti kompleksno znanje. Ne le smučarsko. Imeti mora pravo opremo, plazovni trojček in po možnost tudi nahrbtnik z zračno blazino. Uporabljati mora znati cepin in dereze. Predvsem pa mora znati oceniti, kje je nevarnost, in izbirati pravo pot. Vsakemu tudi priporočam, naj za prvi turni smuk najame gorskega vodnika. Je pa res, da v tem trenutku to ni možno," pravi Bele. Tudi Lesjak opozarja na nujnost lavinskega trojčka: "To je edina učinkovita pomoč. Preživetje pod plazom je okoli 15 minut in reševalci smo običajno prepozni. Seveda pa je trojček treba znati uporabljati, tako kot cepin in dereze. Sicer je, kot da bi si kupili super avto, a sedli za volan brez vozniškega izpita."
Bele še opozarja, da je med turnimi smučarji zadnje čase veliko takih, ki se povzpnejo z žičnico, potem pa se odpeljejo navzdol zunaj urejenih smučišč. "Za turno smučanje je bistveno iti od spodaj navzgor in pri tem izbirati čim varnejšo smer gibanja. Tisti, ki te poti ne ubere, veliko bolj tvega in to je velik problem," poudarja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
