Višji sodniki Mariborčanu potrdili kazen zaradi smrti dveh pešcev na Dunajski cesti v Ljubljani

Skoraj dve leti po tragični nesreči, ki se je zgodila 8. marca 2019 v Ljubljani in bila usodna za dva človeka, je bil aprila letos na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen 34-letni Jan Korošec iz Maribora. Sodnica Špela Koleta mu je izrekla kazen sedem let in osem mesecev zapora in ga obsodila še na stransko kazen prepoved vožnje z avtomobilom dve leti po prestani kazni. Tragično nesrečo je Mariborčan sicer storil v stanju neprištevnosti, a se je po mnenju sodišča sam spravil v takšno stanje zaradi velike količine zaužitih prepovedanih substanc in alkohola. Mariborčanu, ki ga v postopku zagovarja odvetnik Benjamin Peternel, je sodišče do pravnomočnosti sodbe podaljšalo pripor.

Brez zaviranja trčil v pešca

Obtoženemu Korošcu so sodili že v drugo. Prvič je bil obsojen januarja 2020, in sicer tudi že takrat na sedem let in osem mesecev zapora, vendar je bila sodba razveljavljena. Obramba se je pritožila tudi na aprila izrečeno sodbo, a tokrat ni uspela. Senat višjega sodišča, ki so ga sestavljale sodnice Maja Baškovič, Milena Jazbec Lamut in Lea Habjanič, je prvostopenjsko sodbo v celoti potrdil. Korošec je bil v avtu res neprišteven, a ga to ni odvezalo kazenske odgovornosti, saj je sodišče presodilo, da se je v takšno stanje z uživanjem alkohola in mešanice različnih prepovedanih substanc spravil po lastni krivdi. "Pod vplivom takšnega koktajla drog in alkohola je sedel v avto in vozil po središču Ljubljane na zmeden, nevaren in predrzen način. Pri tem je storil več kršitev cestnoprometnih predpisov, zaradi njegovega ravnanja pa sta življenje izgubili kar dve osebi, zdravje in življenje še tretje osebe pa je bilo konkretno ogroženo," izhaja iz sodbe višjega sodišča. Tragična nesreča se je 8. marca predlani zgodila približno 20 minut pred eno zjutraj. Korošec je tisto noč s passatom delal prekršek za prekrškom, kar je vodilo v smrt nič hudega slutečih pešcev Milana Đukića in Mića Jožića.

Po usodnem trčenju se je pokazalo, da je imel Korošec v organizmu 2,1 promila alkohola, poleg tega pa še koktajl drog. V pešca, ki sta na Dunajski cesti v Ljubljani pri križišču z Vilharjevo prečkala prehod pri zeleni luči, je trčil brez zaviranja. Na cesti, kjer je omejitev 60 kilometrov na uro, je po izračunu izvedenca peljal s hitrostjo med 85 in 94 kilometri na uro. Pešca sta po trčenju obležala na cesti. Eden je umrl še pred prihodom reševalcev, drugi dve uri po nesreči, odgovoren za nesrečo pa se zanju ni zmenil. Odpeljal je naprej in 65 metrov stran trčil še v drog javne razsvetljave, a ga niti to ni ustavilo. Odpeljal se je je proti Črnučam, v križišču Dunajske ceste in Turnerjeve ulice pa je s svojo vožnjo ogrozil še taksista. Ta je v križišču polkrožno obrnil, in ko je bil avto že usmerjen proti središču mesta, mu je nenadoma nasproti pripeljal Korošec. Spet bi se zgodila nesreča, če taksist ne bi hitro reagiral in zavil k bencinskemu servisu.

V neprištevno stanje se je spravil sam

Obtoženi je bil v času kaznivega dejanja zaradi alkohola in drog neprišteven, je tudi v drugo sklenilo sodišče. V takšnem primeru je mogoče obtoženemu očitati krivdo, če sta izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da se je sam spravil v stanje neprištevnosti. In drugi, da je naklep glede izvršitve kaznivega dejanja oblikoval še v stanju prištevnosti. Da se je torej, še preden se je napil in zadrogiral, odločil, da bo v takem stanju sedel za volan. Prvostopenjsko sodišče tudi na drugem sojenju obtoženčevemu zagovoru ni verjelo, in sicer, da nikakor ni imel namena voziti avtomobila pod vplivom drog in alkohola ter da mu to ni podobno, saj nikoli ni vozil omamljen. Kot je v sodbo zapisala Špela Koleta, ni bilo dvoma, da se je Korošec v neprištevno stanje spravil sam, saj ga nihče ni silil piti in drogirati se. Poleg tega pa je kot dolgoletni odvisnik tudi dobro vedel, kako vse te substance vplivajo na sposobnost vožnje. "Vedeli ste, da se lahko zgodi nesreča, pa ste lahkomiselno mislili, da se ne bo oziroma da jo boste lahko preprečili. Tako razmišljanje je značilno za opite ljudi," je dejala sodnica obtoženemu ob izreku sodbe. Sedem let in pol zapora mu je izrekla za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, štiri mesece zapora pa, ker je z nevarno vožnjo po nasprotnem voznem pasu ogrožal še enega voznika, nakar mu je določila enotno kazen sedem let in osem mesecev zapora.