Damijana Žišt
V Zavodu za prestajanju kazni zapora (ZPKZ) Dob se je konec junija na igrišču polodprtega oddelka med igranjem nogometa zgrudil obsojenec, ki je stal v golu in prenehal dihati. Med sojetniki je zavladal preplah, pritekel je pravosodni policist, slišati je bilo krike, naj priskoči na pomoč tisti, ki obvlada oživljanje. Pravosodni policist je odhitel do zaprtega oddelka po defibrilator, takrat pa je do negibnega Radenaka Malića stopil obsojenec Gregor Makovec. Začel ga je oživljati z masažo srca in umetnim dihanjem. Ker Malić še ni zadihal, je obsojencema Elvisu Buljobašiču in Marku Vidoviću naročil, naj Maliću masirata srce, sam pa je nadaljeval z umetnim dihanjem. To so počeli najmanj 15 do 20 minut, vse do prihoda reševalcev in soobsojencu tako rešili življenje.
Defibrilator nujen na polodprtem oddelku
Kot nam je v zaporu na Dobu povedal Aleš Udovc, pravosodni policist, operativni vodja, gre zahvala, da je Malić preživel, nedvomno Makovcu, ki je edini od takrat navzočih obsojencev obvladal oživljanje. "K sreči so takšni dogodki zelo redki, a če ne bi bilo Makovca, je vprašanje, ali bi bilo oživljanje z defibrilatorjem, ki ga je nekaj minut po dogodku prinesel pravosodni policist, sploh še uspešno," je v pogovoru za Večer povedal Udovc. Gregor Makovec je nekdanji domžalski policist, ki v zaporu na Dobu prestaja šestletno kazen zaradi omogočanja uživanja mamil (nekemu odvisniku je dal 0,5 grama heroina), kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami - ker je od Zorana Kusića prejel 160 tablet dormicuma, nato pa jih je dal soobtoženemu Arminu Veziroviću - in zaradi kaznivega dejanja poneverbe in jemanja podkupnine. Makovec je v dveh primerih prejel podkupnino. Enkrat, ko se je z znancem dogovoril za obravnavanje fingirane prometne nesreče in mu je ta plačal 200 evrov, drugič pa, ko se je dogovoril z znancem, da mu izroči del ukradenih predmetov iz trgovine Tuš v okolici Domžal. Ljubljansko okrožno sodišče ga je aprila 2017 obsodilo na tri leta in osem mesecev zapora, po pritožbi tožilstva pa so mu višji sodniki kazen zvišali na šest let. Vezirovića je sodišče zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedano drogo obsodilo na šest mesecev zapora. Soobtoženi Kusić je dobil leto pogojnega zapora z dveletno preizkusno dobo.
"Nisem si mislil, da bom tudi v zaporu komu pomagal z znanjem, ki sem si ga pridobil kot policist. Radenko je tretji, ki sem mu z oživljanjem rešil življenje, dvema človekoma sem rešil življenje, ko sem bil še policist. Ko smo oživljali Radenka, sem mislil samo na to, da ga rešimo, človeško življenje je največja vrednota, četudi pristanemo tukaj notri, za rešetkami," se je v pogovoru z nami na polodprtem oddelku zapora na Dobu reševalne akcije spominjal Makovec poudaril, da bi bilo treba imeti defibrilator tudi na polodprtem oddelku zapora, ker "pri oživljanju šteje vsaka stotinka". Nekoč policist, zdaj zaprta oseba, si za rešetkami skuša zapolniti dolge ure z delom s psi (v zaporu na Dobu imajo svoje pse, ki jih vzgajajo in učijo), hodi pa tudi v gostinsko-hotelirsko šolo, da bo lažje našel službo, ko pride domov. Radenko Malić v zaporu prestaja 14-letno zaporno kazen, ker je vzel življenje svojemu očetu.
Poskrbljeno za zdravniško oskrbo
Bojan Majcen, vršilec dolžnosti direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), pravi, da zdravstveno oskrbo za zaprte osebe v ZPKZ Dob opravlja Zdravstveni dom Trebnje. Vsi zapori v Sloveniji so namreč vključeni v javno zdravstveno mrežo, kar pomeni, da regionalni zdravstveni domovi zagotavljajo zdravstveno oskrbo na primarni ravni. "V zavodu Dob je od ponedeljka do petka navzoč splošni zdravnik, enkrat tedensko zobozdravnik. Psihiater je zaprtim osebam v zavodu na voljo dvakrat tedensko, enkrat tedensko zavod obišče zdravnik za obravnavo odvisnosti. Na podlagi zdravniške napotnice se zaprte osebe spremlja tudi v zunanje zdravstvene ustanove. Zdravstvena obravnava zaprtih oseb (ambulantna obravnava pri splošnem zdravniku, napotitev k specialistu, hospitalizacija) je v pristojnosti zdravnika regionalnega zdravstvenega doma. V zavodu sicer zaposlujemo tudi medicinske sestre, ki sodelujejo pri zdravstveni oskrbi obsojencev," pravi Majcen.
Glede na zakon o izvrševanju kazenskih sankcij imajo vsi slovenski zapori bolniško sobo, ki mora biti ustrezno opremljena, v njej pa se zdravijo obsojenci. V zaporu na Dobu imajo štiri bolniške sobe, in sicer v dveh novejših oddelkih in v 1. oddelku zaprtega dela zavoda. "Ponoči, ob vikendih in dela prostih dnevih zdravstveno osebje v zavodu ni prisotno. V tem času se v nujnih primerih pokliče služba nujne medicinske pomoči. Pravosodni policisti, ki so v zavodu prisotni 24 ur na dan, so primerno usposobljeni za nudenje prve pomoči. Imamo tudi tri defibrilatorje in usposobljene pravosodne policiste, ki znajo ravnati z njimi," dodaja Majcen.
