Damijana Žišt
Iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper, Oddelek Nova Gorica, ki je v Solkanu, sta prejšnji teden v torek z dvorišča delavnice javnega gospodarskega zavoda zbežala dva zapornika. Neuradno gre za povratnika na področju premoženjskih kaznivih dejanj, doma z Goriškega. Pravosodni policisti so sprožili postopke za njuno izsleditev, obveščena je bila tudi policija. Eden od pobeglih se je po tednu dni vrnil v zapor, drugi je še na begu. Pobeg zapornika iz istega zavoda pa se je zgodil tudi 26. novembra lani, ko je zbežal z zaporniškega sprehajališča, saj je kazen prestajal v svobodnejšem režimu. Zapornik, doma iz Ajdovščine, se je po manj kot desetih urah sam vrnil v zapor. Na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) so povedali, da so vsi zaporniki, ki so zbežali iz zapora, slovenski državljani, ki so po večini prestajali zaporne kazni zaradi premoženjskih kaznivih dejanj. Dodajajo še, da so naši zapori varni in da je število pobegov v primerjavi z drugimi državami majhno.
Pobeglega zgolj disciplinsko kaznujejo
Pri obeh pobegih je Bojan Majcen, generalni direktor URSIKS, imenoval interno komisijo, da bi ugotovila, zakaj sta zapornika pobegnila in ali so zaposleni ob tem pravilno ravnali. Člani komisije so ugotovili, da so v obeh primerih pravosodni policisti, ko so ugotovili beg zapornikov, ukrepali v skladu s predpisi. Glede prvega pobega novembra lani je bilo ugotovljeno, da je zapornik kazen prestajal v svobodnejšem režimu, saj je sam prišel na prestajanje kazni, poleg tega pa je od nastopa kazni upošteval vse dogovore ter spoštoval hišni in dnevni red zavoda. S tem je izkazoval potrebno zaupanje za prestajanje kazni v svobodnejšem režimu, kar pa vedno predstavlja določeno tveganje, da bo zaprti izkazano zaupanje zlorabil. In v tem primeru se je to zgodilo. Komisija je direktorju Majcnu takrat predlagala sprejetje nekaterih dodatnih ukrepov, vezanih na načrt varovanja oddelka. V URSIKS še dodajajo, da pobegu iz zapora lahko botrujejo različni dejavniki, ki se v posameznem primeru med sabo razlikujejo, vedno pa je treba upoštevati tako človeški faktor kot arhitekturne značilnosti posameznega zapora. Dodajajo še, da noben varnostni sistem ni stoodstotno zanesljiv, zato se v vseh zaporih po svetu lahko zgodijo pobegi. V slovenskih zaporih pa beležimo malo pobegov iz zaprtih delov zavodov, kar posebej izpostavljajo tudi zadnja poročila Sveta Evrope, saj je Slovenija po tem kazalniku uspešna. Poleg tega so slovenski zapori varni, vendar pa je zato zelo pomembno kvalitetno izvajanje varnostnih nalog. Ko nekdo pobegne iz zapora, se natančno preverijo vsi varnostni postopki. Če so odkrite kakšne pomanjkljivosti, jih odpravijo v najkrajšem času. Na naše vprašanje, kaj se zgodi z zapornikom, ki zbeži iz zapora in se kasneje vrne vanj, na URSIKS dodajajo: "Disciplinsko se ga kaznuje. Ob vrnitvi na nadaljnje prestajanje zaporne kazni takšen zapornik ne uživa več zaupanja, da ne bo zlorabil milejšega režima prestajanja zaporne kazni, zato je nameščen v zaprti režim prestajanja kazni." Zaporniku se med begom tudi zamrzne prestajanje zaporne kazni in mu znova začne teči, ko se vrne za rešetke.
Peljali so jih na izlet v Planico
V četrtek je bilo na kvalifikacijah poletov v Planici deset zapornikov iz zapora na Dobu, kar je v javnosti sprožilo nemalo polemik, še posebej, ker je bil med njimi Stefan Cakič, obsojen na desetletno zaporno kazen zaradi umora igralca Gašperja Tiča junija 2017. Spremljali so jih štirje strokovni delavci zavoda. Iz URSIKS so sporočili, da namen tovrstnih aktivnosti izhaja iz poslanstva zapora, da omogočajo možnost resocializacije zaprtih v družbo. "Obravnavo zaprtih organiziramo tako, da posameznike usposabljamo za življenje na prostosti in jih odvračamo od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli po veljavnih pravnih in moralnih normah. Obsojence, ki so bili v Planici, vključujemo v pripravo na življenje po prestani kazni. Vsi obsojenci, ki so se dogodka udeležili, so zgledni pri izpolnjevanju osebnega načrta in jih med drugim z realizacijo pripravljamo tudi na koriščenje zunajzavodskih ugodnosti, " so povedali na URSIKS.
Lani preprečili devet pobegov
Da iz zaprtih delov slovenskih zaporov zaporniki skoraj ne bežijo, kažejo statistični podatki URSIKS. Zadnji pobeg treh zapornikov iz zaprtega dela zapora se je zgodil leta 2018 v koprskem zaporu, v letih 2019, 2020 in 2021 klasičnih pobegov iz zaporov na URSIKS ne beležijo. Spektakularni pobeg je iz koprskega zapora uspel pripornikoma Draganu Milosavljeviću in Damnjanu Mitroviću, ki sta 30. decembra 2018 okoli 3.30 pobegnila iz koprskega zapora. V priporu sta bila zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, zaradi česar je bila zahtevana izročitev Republiki Srbiji. Milosavljević je bil osumljen tudi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Pripornika sta pobegnila tako, da sta prežagala rešetke na oknu, se z vrvjo iz rjuh spustila na notranje dvorišče zapora, nato pa se s pomočjo zabojnikov za smeti in odsluženih žimnic, ki so bile na dvorišču, in vrvi iz rjuh povzpela na streho tovornega vhoda, od tam pa s pomočjo vrvi iz rjuh prek zunanjega zida na cesto. Za rešetke slovenskega zapora se nikoli več nista vrnila, pobeg pa je s stolčka odnesel tedanjega direktorja zapora Dušana Valentinčiča. Lani ni bilo pobegov iz zaprtih delov zavodov ali med spremstvi. "Uspešno pa smo preprečili devet poskusov pobega, od tega so bili trije primeri v Prevzgojnem domu Radeče, ki spada pod URSIKS. V dveh primerih je šlo za poskus pobega med spremstvom, v enem primeru za poskus pobega iz zgradbe sodišča in v drugem iz urgentnega oddelka bolnišnice. V šestih primerih so zaprte osebe skušale pobegniti iz zaprtega dela zavoda na način, da so rezale rešetke, izdolble luknjo v steno in v enem primeru s plezanjem na ograjo sprehajališča," so še dodali na URSIKS.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
