Doma pridelana hrana: Ni nam (več) vseeno, kaj damo v usta

Danes, v času, ko nam v hitrem življenjskem tempu zmanjkuje časa za vsakodnevno pripravo hrane, smo se Slovenci resnično začeli zavedati pomena zdrave prehrane. "No, kar nekaj nas je, ki tako razmišljamo," ocenjuje Matjaž Kološa, nutricionist, strokovnjak za prehrano. Prepričan je, da nas industrija z dobrim marketingom in v 'celofan' zavitimi jedmi vabi s številnimi močno predelanimi živili, ki so po eni strani siromašna z življenjsko pomembnimi hranili, po drugi strani pa bogata s številnimi za telo odvečnimi, pogosto tudi škodljivimi dodatki, ki živila olepšajo le na zunaj. "Kaj izbrati v poplavi številnih na videz izvrstnih jedi, je laikom postala že skoraj misija nemogoče," pravi Kološa.
Kaj je torej zdrava prehrana, nam pove pogosto uporabljeni slogan "nazaj k naravi". "Vendar pazimo," opozori Kološa, "da bo ta hrana neokrnjena, neomadeževana s človeškim umom v obliki praškov oziroma pesticidov, za katere je industrija dobila povod med prvimi bojnimi strupi, uporabljenimi v prvi svetovni vojni." Sogovornik je mnenja, da zdrava prehrana ni napihnjena zelenjava, ki raste v karanteni za plastičnimi zidovi, torej zelenjava, ki ni čutila "rodne grude" in je nahranjena z raztopinami umetnih hranil. Sam tovrstni zelenjavi pravi kar monstrum oziroma pošast.

Ekoloških pridelkov še vedno premalo

Gregor Hribar iz Zelenega zabojčka, ki se ukvarja z dostavo ekološke hrane na dom, opozarja, da je postala hrana priljubljena tema medijev, zato bi lahko verjeli, da je dobra hrana, kar za njega pomeni ekološka hrana, v naši državi pomembna. Hribar ugotavlja, da vrtički pri nas doživljajo preporod, zato verjame, da pomemben delež hrane prihaja z domačih vrtov. Že odkar dostavlja zabojčke, pisalo se je leto 2009, ko je začel, ima vedno več rednih naročnikov, ki so z njim, kot sam pravi, le pozimi in do pozne pomladi, potem pa imajo že lastne pridelke z domačega vrta. "Kar seveda za našo bilanco ni najboljše," se pošali, "je pa gotovo dobro za njih. Le domači vrtovi in vrtovi mam in babic so naša konkurenca, ki je ne bomo mogli nikoli premagati. Če pa pogledamo v trgovine, je količina ekoloških pridelkov, sploh zelenjave in sadja, še vedno zanemarljiva, čeravno se stanje izboljšuje."

Še vedno gre preveč hrane v smeti

Alma Rekić, poznavalka kuhinje in zagovornica doma pridelane hrane, meni, da Slovenci vedno bolj cenimo domače sestavine in smo tudi o tem, kaj je domače in kaj ne, veliko bolje ozaveščeni. "Vedno bolj tudi poskušamo uveljavljati zdravo prehrano, a še vedno gre veliko hrane v smeti. Na tem področju moramo še veliko narediti."
Dejstvo, da je doma pridelana hrana med potrošniki vse bolj priljubljena, veseli tudi kuharsko strokovnjakinjo. "Da Slovenci vse bolj cenimo zdravo in doma pridelano hrano, vsekakor podpiram. Tudi sama se trudim vzgajati na svojem bio vrtu zelišča in zelenjavo. Doma pridelana hrana je zakon! Dobro je, da imamo kakovostna žita, in nasploh bi moralo biti vse več tega, da bi se izognili raznim težavam, povezanim z boleznimi, ki se jim lahko izognemo prav z dobro prehrano."
Rekićeva je tudi mnenja, da imamo v Sloveniji srečo, saj je na voljo veliko domače, lokalno pridelane hrane, le potruditi se moramo in poiskati pridelovalce ali trgovine, ki jo ponujajo. Če imamo možnost, znanje in voljo, pa lahko marsikaj pridelamo tudi sami. Najpogostejša lokalno pridelana ali predelana živila so zelenjava, sadje, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, žita, moke, kruh in podobno.
"Naša prelepa Slovenija je kljub temu, da je majhna, v kulinariki zelo pestra in raznolika. Imamo zelo bogato kulinarično dediščino ravno zaradi tolikih razdeljenih pokrajin in vpliva obmejnih sosedov in zgodovine, ki je prinašala različne kulture in navade. Mislim pa vseeno, da bi jo lahko še bolje izkoristili," je prepričana Rekićeva. Po njenih besedah je glavna težava ta, da se Slovenija na turističnem področju sploh ne trži. "To me prav zares vedno znova spravlja v slabo voljo, ker imamo prekrasno deželo, kulinariko in možnosti za vrhunski turizem. Tukaj ne gre drugače, kot da pokažem s prstom na državo in na same delodajalce. Slovenci imamo biser, a ga skrivamo. Zakaj že? Imamo odlično avtohtono hrano, poučujemo dijake na gostinskih šolah in jih s tem, da morajo po tekmovanjih pripraviti avtohtono jed, motiviramo. S tem jim kažemo, da so naše korenine zelo pomembne in jih moramo ohraniti. Tega pa si veliko več želim v restavracijah."