Nekdanji večkratni jugoslovanski prvak spidveja Štefan Kekec in njegova soproga Ljiljana Pečko-Kekec sta se preselila na 250 let staro domačijo Ljiljanine matere v Sveto Trojico v Slovenskih Goricah, ki je štela štiri hektarje travnikov in njiv, dober hektar gozda in štiri krave molznice. Kmetija se je z leti večala, vse več je bilo tudi zamisli in načrtov, ki sta jih Kekčeva imela z njo. Najprej je nastalo domače sirarstvo Kekec, kjer je Štefan Kekec prevzel vlogo tehnologa in po izobraževanjih v Švici, Nemčiji in Franciji ter sodelovanju s priznanimi slovenskimi in tujimi tehnologi s svojo soprogo razvil širok spekter visokokakovostnih izdelkov. Danes družinska posest zajema 50 hektarjev, od tega 35 hektarjev pašnih površin, osem hektarjev njiv in pet hektarjev gozda. Iz štirih krav je nastala čreda tridesetih krav, poleg katerih na kmetiji biva še 120 ovc, 40 koz, 50 kokoši in psi čuvaji.
Vsi znajo poprijeti za vsako delo
Kekčevi pravijo, da delujejo kot celota, a hkrati priznavajo, da tudi to zna včasih biti pravi izziv. Na srečo so vsi člani družine "multipraktiki" in znajo poprijeti za vsako delo. Hči Maja Kekec pravi, da so vloge v družini sicer jasno določene: starša sta v nadzornem svetu in v veliko pomoč, še zmeraj zelo aktivna. "Brat Marko ima kot moški in strojnik preko kmetijska dela, kar pomeni pridelavo. Glede na to, da sem končala študij živilske tehnologije na katedri za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je moja vloga pričakovana: predelava, torej sirarstvo. Delo inženirja je kreiranje, kar pa je moja absolutna strast. Naša najmlajša Maruša obvlada področje psihologije, kar na kmetiji tudi prav pride," pove Maja Kekc, njen brat Marko pa prizna, da danes ni lahko biti kmet: "Kmetijstvo zahteva obvladanje agronomije, ekonomije, prava, veterine … Sirarstvo in prodaja je pa svet zase, ki prav tako zahteva pester nabor veščin - od tehnologije, razvoja, raziskave trga do marketinga. Že tako je težko z butično proizvodnjo, naš trg je pa še toliko bolj zahteven."
Kar izdela človeška roka, stroj ne more
Kekčevi poudarijo, da so ostali zvesti tradiciji. Ne samo skute, vse izdelke na kmetiji izdelujejo ročno in iz izključno lastnega ekološkega mleka treh vrst: kravjega, ovčjega in kozjega. "Trg je poplavljen z enakimi proizvodi v različnih embalažah in zakaj bi bili kot drugi. Ne želimo industrijske in masovne proizvodnje, velike mlekarne to obvladajo in naj bo to njihovo delo. Mi smo tukaj za to, da lahko kupci, ki prisegajo na naravno kvaliteto proizvodov in okusov, te izdelke tudi uživajo," poudari Maja Kekec in nadaljuje: "Saj veste - kar izdela človeška roka, stroj ne more. To je tista prava energija, ki zares ustvarja. Proizvodnja že od samega začetka temelji naravnem načinu predelave. Nikoli nismo uporabljali aditivov, barvil ali umetnih baz za na primer sadne jogurte, ki še danes polnijo police. Žal tudi tiste 'domače'."
Ponosni so tudi na to, da se vse njihove živali po posestvu gibljejo prosto. V vseh letnih časih. "Bili smo eni izmed prvih v Sloveniji, ki so začeli s takim načinom kmetijstva," opozorijo in pristavijo, da pogled na razigrane in srečne živali poplača ogromno dela in truda, ki ga zahteva tako intenzivna oblika kmetijstva. "Živali, ki vsakodnevno dihajo sveži zrak in se hranijo s travo oziroma pozimi s senom, dajo mleko izjemno visoke kakovosti. Takega okusa ne more ustvariti še tako napredna tehnologija," so pepričani Kekčevi.
