Sanja Verovnik
Blitvo, bližnjo sorodnico rdeče pese, so zanesljivo čislali že stari Grki in Rimljani, saj je po ohranjenih virih že takrat veljala za izredno zdravo in hranljivo zelenjavo. O njej je v tem smislu že v 4. stoletju pr. n. št. pisal Aristotel. Ob tem pa ni pripisal, ali so jo že takrat jedli tudi z morskimi ribami.
Najbolj standardna priloga
Blitvo namreč dandanes najpogosteje srečamo v ribjih restavracijah, saj je kuhana in začinjena s česnom v kombinaciji s kuhanim krompirjem najbolj standardna priloga, tako rekoč železni repertoar ob vsaki morski ribji pojedini. Ker je je več in jo je bistveno lažje čistiti, z njo marsikje tudi nadomestijo špinačo. Njena sezona se je že začela in po vsej naši deželi je to precej razširjena vrtnina, še zlasti pa na Obali, kjer ji pravijo tudi bledež. Prav na obali, v idilični istrski vasici Padna, ima blitva posebno mesto, saj resnična zgodba govori, da so pred skoraj 130 leti od prodaje blitve v Piran in Portorož zbrali toliko denarja, da je zadostovalo za nov vaški zvonik.
Na voljo vse leto
Blitva je na voljo vse leto, kar ji daje v prehranski verigi pri oskrbi z zelenjavo veliko prednost. Poleg tega je blitva zelo preprosta za pripravo, iz nje pa lahko naredimo kar nekaj različnih jedi. Ima zelo malo kalorij, a kar nekaj pomembnih mikrohranil. Med drugim vsebuje folno kislino, zato je dobrodošla obogatitev v prehrani nosečnic. Blitvo ali mangold poznajo danes kot okusno zelenjavo po vsem svetu.
Nadomestek špinače
Blitva je lahko skoraj povsem enakovreden nadomestek špinače, z njo lahko nadevamo okusno pito, skupaj s skuto jo lahko zavijemo v zelenjavni zavitek, v eni od balkanskih različic imenovan zeljanica, pri nas pa najpogosteje dostopen pod imenom špinačni burek. Pred uporabo moramo blitvo temeljito oprati, saj se v dolgih listih navadno skriva veliko peska. Pred kuhanjem stebla ločimo od listov zaradi različnega časa kuhanja. Rebrom stebel pa vedno olupimo vlaknato lupino. Stebla narežemo na koščke in jih pripravimo na oljčnem olju ali maslu. Podušimo od pet do deset minut v pokriti posodi in šele nato dodamo natrgane liste. Skupaj nato le še na hitro podušimo, solimo in začinimo po okusu ter postrežemo kot prilogo.
Lahko jo narežemo in jedem dodamo surovo ali pa jo popražimo na čebuli ter dodamo denimo riž in po želji še malo smetane, iz česar nastane okusna rižota. Lahko pa jo le skuhamo, zabelimo z oljčnim oljem in soljo ter ji primešamo sesekljane črne oljke, dobro se ujame tudi s šparglji. V njenih steblih se podobno kot pri špinači kopiči oksalna kislina, zato jih je priporočljivo odstraniti, zlasti kadar blitva ni več povsem mlada. Iz istega razloga je blitvo dobro kombinirati z živili, bogatimi s kalcijem, na primer s siri, smetano ...
Stebelna ali listnata
V kulinariki jo uporabljamo v dveh različicah. Stebelno blitvo gojimo zaradi mesnatih, debelih in sočnih stebel. Zeleni listi so tu manjši. Stebla blitve po okusu nekoliko spominjajo na sveže beluše, zato je v kulinariki še dodatno uporabna; tudi kot nadomestek za beluše. Mesnato steblo in mesnato osrednje listno rebro veljata za posebno delikateso in ju običajno kuhamo posebej, torej ne skupaj z listi. Listnata blitva ima velike, bleščeče se listne površine. Listi imajo bolj izrazit okus kot na primer špinača, kar omogoča pripravo na različne načine. Listi v poletni vročini dobro nadomeščajo špinačo. Užitni so ne glede na velikost. Mlade liste lahko dodajamo svežim solatam in jih uživamo surove, medtem ko starejše poparimo. Liste začnemo obirati že na začetku poletja, v glavnem jih trgamo kot pri rabarbari. Pazimo le, da vedno odtrgamo le zunanje liste in notranje pustimo rasti. Pri trganju listov nikar ne poškodujmo srčnih listov, saj ti omogočajo, da se bo blitva dobro obrasla. Tudi starejših listov ne smemo predolgo kuhati, le pet do sedem minut.
