Andrina Mračnikar se v 90 minut dolgem dokumentarnem filmu ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanu na avstrijskem Koroškem. Film je poziv proti resignaciji in za pogumno politično akcijo, so med drugim zapisali v festivalskem katalogu. Ob tem so še zapisali, da je na avstrijskem Koroškem pred letom 1910 okoli 90 odstotkov vseh prebivalcev govorilo slovensko, večji del pa izključno slovensko. Danes jih je denimo v kraju Hodiše na avstrijskem Koroškem le še pet odstotkov. Ta upad je posledica več kot stoletne diskriminacije, ki sta jo napajala nacionalizem, ki je segal od zagrizenega do radikalnega, in nevednost nemško govoreče družbe in politike.
Režiserka v svojem esejističnem dokumentarnem filmu opozori na veliko politično nujnost. V osebnih pogovorih z družinskimi člani odpira podobo preganjanja, deportacije, nasilja, zahrbtne sovražnosti in birokratskih ovir. Vse te travmatične izkušnje so marsikaterega koroškega Slovenca privedle, da se je odpovedal lastnemu jeziku. Slovenščina, ki je bila poznana v družini, je zunaj doma vse bolj postajala balast. A materni jezik je veliko stvari hkrati: identiteta, spomin, kolektivna in individualna zgodovina, še piše v festivalskem katalogu.
Film Izginjanje se tako sprašuje, kaj se zgodi, ko vam ta jezik vzamejo v vsakdanjem življenju, in kako bi morali delovati politiki, da bi preprečili izginotje jezika, katerega zaščita je zapisana v avstrijski ustavi. Andrina Mračnikar za temelj filma Izginjanje ne vzame le družinskih referenc, temveč tudi uradno slovesno razpoloženje na avstrijskem Koroškem ob stoti obletnici plebiscita leta 1920, na katerem se je večina koroškega prebivalstva izrekla za republiko Avstrijo in se tako odločila proti nekdanji Jugoslaviji. Krajša verzija filma Izginjanje je že bila prikazana v okviru uradne obeležitve stote obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020.
Andrina Mračnikar se je rodila leta 1981 v Halleinu na Solnograškem. Odraščala je na avstrijskem Koroškem, režijo je študirala na AGRFT v Ljubljani, režijo in scenaristiko pa na Dunajski filmski akademiji. Zadnji dve desetletji živi na Dunaju. Doslej je posnela dokumentarna filma Andri 1924-1944 (2003) in Korošec govori nemško (Der Kärntner spricht Deutsch, 2007). Svoj prvi celovečerni film Ma Folie je režirala leta 2015. Za svoje filme je prejela več nagrad.
Nagrado festivala Diagonale za najboljši film je sicer v nedeljo prejel film Rimini avstrijskega režiserja Ulricha Seidla. Sabine Derflinger je za film o nemški novinarki in feministki Alice Schwarzer dobila nagrado za najboljši dokumentarni film. Obe nagradi spremlja denarna nagrada v vrednosti 19.000 evrov, medtem ko je Andrina Mračnikar za nagrado občinstva prejela denarno nagrado v vrednosti 3000 evrov, ki jo prispeva avstrijski časnik Kleine Zeitung.
