Darinko Kores Jacks
Kdor meni, da imamo v Mariboru le en redni cikel jazzovskih koncertov, se moti. Poleg Jazza v Narodnem domu že kar nekaj let predvsem jeseni poteka tudi Blue Planet, ki ga pripravlja zavod Etnika. Resda se je doslej selil po raznih prizoriščih in mu (morda tudi zaradi tega) kar nekako ni uspelo pritegniti niti približno toliko publike, sploh pa ne stalne, kot bi si glede na kakovost ponudbe zaslužil. A ekipa entuziastov, ki jo vodi Marjan Ornik, vztraja - težavam (predvsem s sistemskim financiranjem in posledično nezmožnostjo dolgoročnejšega načrtovanja) navkljub. In se je letos tesneje povezala z Narodnim domom (ND).
Ne, ni konkurenca, sploh pa ne nelojalna! Oba osrednja jazzovska cikla sicer nagovarjata sorodno ali celo isto publiko, a se konceptualno in programsko vendarle dovolj prepoznavno razlikujeta. Jazz v ND - vsaj pavšalno gledano - bolj poudarja radikalnejše novojazzovske in tudi z jazzom bolj ohlapno povezane sodobnoglasbene prijeme, Blue Planet se bolj ozira k sodobnim preinterpretacijam jazzovske in tudi z etničnimi vplivi povezane tradicije, predvsem pa k domačim glasbenikom in njihovim (tudi in predvsem mednarodnim) projektom. Delitev prireditvenega prostora na kletnem malem odru ND, ki s(m)o ga mariborski ljubitelji sodobne improvizirane glasbe že zdavnaj vzeli za svojega, bi torej vsaj načeloma utegnila koristiti obema. Kot je bilo - vsaj glede obiskanosti - zaznati tudi na uvodnem sezonskem koncertu cikla Blue Planet v petek zvečer.
V ZDA delujočo zasedbo Innertextures vodi v New Yorku živeči slovenski izvajalec in skladatelj mlajše srednje generacije Igor Lumpert (tenorsaksofon). Ob njem jo sestavljajo še Greg Ward (altsaksofon), Masa Kamaguchi (kontrabas) in Jason Nazary (bobni). Na evropski turneji (v Sloveniji so v njenem okviru odigrali le dva koncerta, v Ljubljani in Mariboru) so predstavili svoj najnovejši album Eleven, ki je v svetovni strokovni javnosti doživel številne zelo ugodne kritike, skupino pa je posebej pohvalila tudi legendarna umetnica Yoko Ono.
V ospredju njihove glasbe je razgiban dialog različno uglašenih saksofonov, ki skozi dovršeno svobodno improvizacijo praktično ves čas (razen ne posebno dolgih, a toliko bolj virtuoznih in nadvse učinkovitih solističnih vložkov vseh članov) intenzivno komunicirata tako med sabo kot z dodelano ritmično podlago. Ta po načinu interakcije z melodičnima saksofonoma nekoliko spominja na baročni basso continuo, celota pa na spoštljivo, a radikalno sodobno predelavo in nadgradnjo diskretnih odzvenov cele plejade tradicionalnih jazzovskih zvrsti z bebopom na čelu. Hkrati pa navdušuje z izrazitim avtorskim pristopom in svojsko, na momente že kar divjo dinamiko.
Le dobro uro in četrt dolg, a izredno intenziven koncert je dodobra ogrel tudi publiko v nekako do polovice napolnjenem avditoriju. Že v torek, 6. novembra, ob 20.30 pa se na istem odru, a v okviru cikla Jazz v Narodnem domu, obeta eden nedvomnih zvezdniških vrhuncev letošnje glasbene ponudbe. Nastopil bo namreč trio, ki ga sestavljajo slavni romunski violinist Alexander Balanescu, slovenski tolkalec Zlatko Kaučič in argentinski saksofonist Javier Girotto.
