Edward Clug: Zavedam se, da se ne zavedam

Umetniški vodja Baleta SNG Maribor Edward Clug je pred zadnjo predstavo na odru nove scene moskovskega Bolšoja naredil rekapitulacijo enega največjih uspehov mariborskega in tudi slovenskega baleta v svetu. Pogovor je nastal tik pred zadnjo predstavo 24. julija, kar na odru. Plesalci so se ogrevali, naša 16-članska tehnika je urejala še zadnje podrobnosti, nekaj ruskih baletnikov iz gostiteljskega gledališča je radovedno opazovalo slovenske kolege. Za zastorom je publika že množično polnila dvorano.
Pisati zgodovino mednarodnega baleta ne le kot koreograf po vsem svetu, ampak s svojim lastnim kolektivom je najbrž še večji privilegij? Skoraj razvajeni smo že od vašega vzpenjanja, kje so sploh meje?
"V bistvu se zavedam, da se ne zavedam. Opravljam svoje delo koreografa, umetniškega vodje, obenem se srečam s kakšnim prvakom Bolšoja, ki je nastopil v moji predstavi Petruška (bili so kar trije v tej vlogi), tako da je mešanica vseh mogočih vtisov. Ruski kolegi pridejo z zanimanjem gledat naš ansambel, drugačno delo, drugačno koreografijo. Posebej vesel sem, da smo prišli na Bolšojev oder s Peerom Gyntom, ki je najava vsega tistega, kar bi lahko pričakovali prihodnje leto v Bolšoju."
Mislite na vašo postavitev Mojstra in Margarete Bulgakova na glasbo Alfreda Scnittkeja in Dmitrija Šostakoviča, ki ga že pripravljate v Bolšoju za novo sezono 2020?
"Tako je. S to predstavo tukaj bodo lahko nekoliko občutili moje celostno umetniško razmišljanje, ki, mislim, da presega ples kot takšen, še bolj pa balet. Pomembno se mi zdi, da prihaja do dodatnega spozna(va)nja ne le s plesalci, s katerimi bom delal, in z vodstvom, ki me je povabilo, ampak tudi z moskovsko publiko. Ključno se mi zdi, da je med publiko Bolšoja tudi veliko turistov z vseh koncev. Naša predstava ni repertoarna, na katero bi se ljudje pripravili, prišli pogledat svoje najljubše plesalce in jih podpreti, ampak imamo bolj ali manj naključno publiko. Tudi pričakovanja so drugačna. Prvo predstavo sem doživljal iz publike na drug način kot denimo v jesenskem času Petruško."
Kako ste doživljali sprejem publike med predstavo, ki je zelo mednarodna in bo vtise o našem baletu nesla na vse konce sveta, kar je tudi pomemben vidik takih gostovanj na prestižnih odrih?
"Med predstavo sem bil malce napet zaradi plesalcev, to sem jim tudi povedal pred začetkom. 'Pridite nazaj v naš svet', sem jim dejal, 'povabimo publiko v naš svet.' Za trenutek sem jim svetoval, da se morajo izklopiti, četudi so vznemirjeni in ponosni. Bilo je malo napetosti. Plesalcem sem rekel, naj pozabijo, da so v Bolšoju, želim pa si, da bi na to pozabila tudi publika. Da bi sprejela naše povabilo na popotovanje Peera Gynta in da bi se za dve uri potopila v naš svet. Sodeč po tišini in tenziji je tako tudi bilo, čeprav sem v določenih momentih, pri anekdotah, v predstavi pričakoval več reakcij. Bili so nekako tihi."
Neverjeten pripovedovalec ste v baletu, v tej predstavi, kar ni bilo značilno za vaše prejšnje koreografije. V baletu nasploh narativnost ni tako v ospredju?