(FOTO) Premiera novega romana Draga Jančarja

Izšel je novi, že dvanajsti roman Draga Jančarja, Ob nastanku sveta. Danes popoldan je bila predstavitev romana v Kazinski dvorani SNG Maribor. V naslovu poročila uporabljena "premiera" večkratno ustreza naravi dogodka: najprej zato, ker je res šlo za prvo, premierno predstavitev romana, potem pa zato, ker gledališka ni bila samo lokacija, temveč so bili slavnostni ali spektakelski tudi drugi elementi. Navsezadnje pa je bilo tudi publike toliko kot na gledaliških predstavah, recimo na To noč sem jo videl, ki je vedno razprodana. Ksenija Mišič, prvakinja Drame SNG Maribor, je ob lepih željah, ki jih je namenila pisatelju za jutrišnji rojstni dan, omenila še željo SNG Maribor, da bi smeli igrati še kakšno Jančarjevo delo. Zora A. Jurič, ki se je s pisateljem pogovarjala, meni, da rek "nihče ni prerok v domovini" za recepcijo literature Draga Jančarja vendarle ne velja povsem, saj tudi obisk dogodka dokazuje, da se Mariborčani zavedajo Jančarjeve svetovne literarne veličine. Mitja Čander, direktor Beletrine, ki je roman izdala, je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da je Jančar s svojimi romani postavil mestu veličasten spomenik, župan Saša Arsenovič pa je v svojem govoru izrazil željo, da bi Jančarjeve zgodbe pomagale pri razvoju mesta in da bi v mesto prihajali turisti, ki bi hoteli spoznati prostore, ki so jih srečali v literaturi. K slavnostnosti dogodka je prispevalo tudi v Mariboru redko živo branje Ivana Lotriča in pa glasbeni točki violinistke Oksane Pečeny.

Izbira premiernega kraja seveda ni bila naključna. Ne gre samo za to, da je Maribor Jančarjevo rojstno mesto in tudi ne zato, da je to mesto že večkrat pokazalo, da ga zna častiti, Maribor je - znova - tudi mesto njegove literature. Če je Severni sij izpisal mesto na pragu druge svetovne vojne, roman In ljubezen tudi mesto v vojni, sega roman Ob nastanku sveta v čas po koncu vojne, v petdeseta in šestdeseta leta 20. stoletja. Že dolgo živim drugje in potujem po svetu, a ko pišem, hodim po Mariboru, pravi avtor. A hkrati poudarja, da bi bilo branje romana kot avtobiografskega ali kot romana o resničnih dogodkih napačno branje. "Nisem te vrste pisatelj. To mesto prerašča v neke literarne metafore." V romanesknem času je Drago Jančar res odraščal v Mariboru in v zrelih letih se začnejo otroška leta, leta iz časa "ob nastanku sveta", vračati, vendar pisatelj pravi, da se jih sam res slabo spominja, bolj gre za atmosfero tistega časa. Spomin se srečuje z izmišljijami, "seveda me zanaša tudi v najbolj fantastične zgodbe".

Pisatelj je odraščal v mirnem času, pa vendar je ves čas poslušal zgodbe o vojni. Ljudje so hoteli vojno pozabiti, a je niso mogli. Poslušal je zgodbe o okupiranem mestu, gestapu, o partizanih na Pohorju ... Svet je bil surov, a tudi močneje nabit s čustvi. "Ni drsel po površini, bil je poln dogodkov, ki so se globoko zarezali v zavest."

Dolgo je misli, da o vojni ne bo pisal, je na predstavitvi rekel Jančar, a se vse bolj sprašuje, ali pravzaprav ne živimo ves čas v vojni. Ali vsaj z vojno čisto blizu nas. Tistega dne, ko je Rusija napadla Ukrajino, je Jančar prejel po pošti ukrajinski prevod romana In ljubezen tudi. V eseju, ki ga je nedavno napisal, je poskušal vnesti nekaj upanja, zato se je spomnil na to, da mu je Tolstojev biograf Pavel Basinski rekel, da center Rusije ni Moskva, temveč Tolstojeva Jasna Poljana - in zato se Jančar nada, da je v Rusiji še vedno neka duhovna moč. Četudi mu je ukrajinski prevajalec ob tem rekel, da zdaj ni čas za ruski humanizem 19. stoletja.

A nazaj k romanu Ob nastanku sveta. Kolikor je bilo mogoče razbrati iz pogovora, pisatelj z različnimi narativnimi prijemi izpisuje svet mladega Danijela, konfuzen svet preteklih in še vedno tlečih konfliktov, političnih in ideoloških nasprotij, v katerih mlad človek težko razbira znake in se težko znajde. Jančar se strinja, da ta čas res dobro opiše znameniti paradoks iz Partljičeve komedije Moj ata, socialistični kulak: Zdaj je svoboda, moramo paziti, kaj govorimo.

Kot vzporedno zgodbo pa izpiše še eno tragično ljubezensko in življenjsko zgodbo mladega dekleta, zgodbo, ki jo preči jančarjevski temni angel usode, bi lahko rekli. Lik Danijela ni brez povezav s svetopisemsko figuro, s tistim Danijelom, ki ga je kralj poklical na dvor, da bi mu razložil sanje. "To je to, kar počnemo pisatelji," je rekel Drago Jančar.