(PRED PREMIERO) Kaj druži privatizacijo šolstva in spolno nadlegovanje

kr
16.05.2023 16:00

V SLG Celje bo v petek, 19. maja, na Velikem odru premiera krstne uprizoritve drame Tega okusa še niste poskusili, za katero je Maja Šorli prejela Grumovo nagrado.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V predstavi igrajo David Čeh, Barbara Medvešček, Manca Ogorevc, Damjan M. Trbovc, Urban Kuntariič, Lucija Harum, Tanja Potočnik in Branko Završan. 
Uroš Hočevar

V SLG Celje bodo v petek, 19. maja, ob 19.30 na Velikem odru zaključili gledališko sezono 2022/23 s premiero krstne uprizoritve Tega okusa še niste poskusili. Avtorica Maja Šorli je za omenjeno delo leta 2021 prejela Grumovo nagrado za najboljšo slovensko dramo. Družbeni kontekst razprodaje, privatizacije, komercializacije javnega šolstva in prekarizacije profesorskega poklica se prepleta z intimnimi zgodbami protagonistk.

Izredni profesorici Doroteji Luni Kovač in docentki Ivoni Kalisch se sesuva tudi privatno življenje. Doroteja Kovač je obtožena spolnega nadlegovanja. Obtožbe so nejasne, o njih ne spregovori žrtev, ampak tretja oseba. Zloraba moči v visokošolskem prostoru ima uničujoče posledice. Avtorica problema spolnega nadlegovanja z nejasnimi obtožbami ne relativizira, ampak ga nadgradi. Kaj se zgodi, ko obtožbe o prekoračenju pedagoškega erosa nekdo izkoristi za dosego lastnih ciljev, za diskreditacijo posameznika? Ivono Kalisch pa v trenutku občutja nestabilnosti v profesionalnem življenju zapusti dolgoletni partner. Obe se znajdeta na prelomnem dnu.

Ustvarjalci uprizoritve so režiserka Nina Šorak, dramaturga Tin Grabnar in Rok Andres, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Tina Pavlović, skladatelj Laren Polič Zdravič, oblikovalka videa Vesna Krebs, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektorica Živa Čebulj in asistentka kostumografinje Zala Žagar.

Igrajo Manca Ogorevc, Branko Završan, Tanja Potočnik, Barbara Medvešček, Damjan M. Trbovc, Urban Kuntarič, Lucija Harum in David Čeh.

Maja Šorli pred premiero pravi: "Tema spolnega nadlegovanja je v besedilo prišla kasneje, a se bojim, da bo aktualna še dlje časa kot ločnica med javnim in zasebnim šolstvom. Obe vsebini sta izjemno pomembni in za oboje se je treba boriti – za kakovostno javno dostopno šolstvo in za svet brez nadlegovanja. Morda temi na prvi pogled nista presečni, ampak vprašanja moči, privilegijev, priložnosti so inherentna obema."

Dramaturg Tin Grabnar: "Maja Šorli je s svojim dramskim besedilom pokazala, kako močno sta prepleteni javna in osebna sfera naših življenj. Že takoj na začetku njene zgodbe izvemo, da se bo javna univerza prestrukturirala. Danes bi takšno prestrukturiranje imenovali racionalizacija delovnih mest, optimizacija stroškov, posodobitev učnega sistema ali kaj podobnega. Z drugimi besedami: javna univerza bo privatizirana. Ta neprijetna novica močno odjekne med protagonisti, ki se začnejo vsak po svoje boriti za svoja delovna mesta, za svoj obstoj. V takšnih okoliščinah etična načela hitro postanejo zgolj navidezna parola; oportunizem dobi krila."

Dramaturg Rok Andres: "Besedilo in uprizoritev sta pomembna predvsem zaradi vzpostavitve tem, ki so za sodobno družbo še kako nujne: vprašanje privatizacije (visoko)šolskega izobraževanja, položaj učiteljskega kadra, finančne in prostorske možnosti, neheteronormativni odnosi in odnos do njih, funkcijski odnosi (študentka-profesorica, profesor-profesor, študentka-študentka ...) in osebni odnosi (partnerica, prijateljica, ljubimka ...), privatizacija in javno dobro, spolno nadlegovanje, resnične in lažne prijave, neodvisnost medijev, psihična in telesna nedotakljivost, avtonomija univerze, nasilje, konformizem in oportunizem pri političnem odločanju ter delovanju in še mnoge druge."

Režiserka Nina Šorak pa pravi: "V tej uprizoritvi mi je zelo pomembna dinamika, saj me s svojo pisavo nagovarja k estetiki Netflixovih nadaljevank. Spremembe v kapitalističnem svetu se dogajajo hitro in posameznik je proti njim popolnoma nemočen. Vse, kar mu ostane, je, da se prilagaja, oportunistično sledi želji po preživetju. Mogoče je le intima tista oaza, kjer si posameznik lahko vzpostavi svoj svet. V gledališču so me od nekdaj zanimali zgodba in psihološki odnosi med liki. Zdi se mi, da je to eden učinkovitejših načinov, kako preko konkretnega, torej preko situacije, odpreti pomembne in relevantne teme. Pa naj so teme popolnoma življenjske ali teoretsko-filozofske. Moč igralca, ki gledalca povabi na magično pot z emotivno intenzivnimi upodabljanji, je način, ki me začara, povleče v svoj svet in na koncu pusti z mislijo, vprašajem." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta