"Slovenska knjiga je v zadnjem desetletju shirala na vseh področjih svojega nastajanja in stika z družbo," zapišejo v uvodu. V skrbi za branje knjig v slovenščini, ki jo razumejo kot temelj slovenstva, in "v oporo knjigi, splošni izobrazbi in empatiji" so oblikovali prioriteni seznam predlogov. Strnili so jih v nasdlnjih točkah: sodelovanje pri spreminjanju kulturne krajine, krepitev mreže knjižnic, vrnitev sredstev za Javno agencijo za knjigo na raven iz leta 2010, spoštovanje intelektualne lastnine in poplačilo avtorskih pravic, analiza Zakona o enotni ceni knjige, skrb za knjigo mora postati vladna kategorija. Pod posameznimi točkami v poslanici je analiza vzrokov, posledic in ukrepov.
Sodelovanje pri spreminjanju kulturne krajine
"Raziskave – še posebej raziskava Knjiga in bralci VI (2019) – kažejo nazadovanje na vseh delih knjižnega loka od avtorjev do bralcev. Zaskrbljujoči podatki, ki jih je pokazala že raziskava v letu 2014, se slabšajo. Nedavna simbolna gesta države z znižanjem davka na dodano vrednost na knjige naj bo začetek sprememb v skupnem zavedanju o pomenu knjig in branja.
Predlagamo oblikovanje zavezništva pri celovitem uveljavljanju slovenske knjige v premišljeni in trajni promociji branja in kupovanja knjig; v njem naj se združijo obstoječe ustanove, ki delujejo na področju knjige (Javna agencija za knjigo, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih založnikov, Zbornica založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije ...) ter ministrstva, ki področje normativno urejajo (Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za finance) in mediji, še posebej javna televizija. Za redno vsakoletno promocijo slovenske knjige je treba zagotoviti sredstva v višini vsaj pol odstotka letnega prometa s knjigami v državi. Akcija naj stremi k večji prisotnosti knjig v zavesti ljudi, v domačih knjižnicah in v medijih."
Krepitev mreže knjižnic
"Sredstva za nabavo knjižničnega gradiva v splošnih in šolskih knjižnicah so v zadnjem desetletju občutno padla. Kljub gospodarski rasti v zadnjih petih letih se še vedno niso dvignila na raven pred krizo. Nakupe v splošnih knjižnicah je treba vrniti vsaj na nivo leta 2007 (Ministrstvo za kulturo) ter z določitvijo ustreznega zneska v proračunih šol redno dosegati standard nakup ene knjige na šolarja letno; branje je treba primerno umestiti v izobraževalne procese (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport). To bo zaustavilo upadanje izposoj v splošnih knjižnicah ter spodbujalo izboljšavo bralnih navad, zlasti med mladimi."
Vrnitev sredstev za Javno agencijo za knjigo na raven iz leta 2010
"Javna agencija za knjigo (JAK) je ključna uresničevalka javnega interesa na področju knjige. Sredstva, s katerimi razpolaga, so se v desetih letih znižala za tretjino, zato jih je treba vrniti na raven leta 2010 (Ministrstvo za kulturo). V tem znesku niso všteta sredstva za nastop Slovenije kot osrednje gostje na knjižnih sejmih v Bologni (2021) in Frankfurtu (2022). Razmere, v katerih JAK deluje, so se od ustanovitve bistveno spremenile, zato je treba v javni razpravi vedno znova preverjati in opredeljevati njeno strokovno in od politike neodvisno delovanje. Prevetriti je treba zakonodajo, ki ne zaznava posebnosti pri nastajanju knjige in ga ovira z odvečno birokracijo. To mora biti temelj za bistveno izboljšanje položaja sodelujočih v nastajanju knjige v javnem interesu od avtorjev do knjigotržcev in sestavni del novega Nacionalnega programa za kulturo."
Spoštovanje intelektualne lastnine in poplačilo avtorskih pravic
"Ker so avtorski honorarji v samostojni Sloveniji izrazito padli, so se vsi knjižni ustvarjalci znašli v težkem položaju. Zato so zanje bistvenega pomena drugi viri za poplačilo njihovega intelektualnega dela. Sem še posebej sodita knjižnično nadomestilo in nadomestilo iz naslova fotokopiranja avtorsko zaščitenih del. Zaradi padca slovenskega založništva na polovico v zadnjih desetih letih in velike brezplačne izposoje knjižnih gradiv je posledično prišlo do oškodovanja avtorjev in založnikov. Iz teh razlogov je nujno dvigniti znesek za knjižnično nadomestilo (Ministrstvo za kulturo) na deset odstotkov sredstev, ki so v Sloveniji namenjena delovanju javnih knjižnic, ter ga nato smiselno deliti med avtorje in založnike.
Gospodarska zbornica Slovenije naj s slovensko avtorsko in založniško organizacijo (SAZOR) v skladu z veljavnimi evropskimi standardi po dolgoletnem zavlačevanju vsaj v letu 2020 sklene sporazum o poplačevanju nadomestila za fotokopiranje avtorsko zaščitenih del. S tem bo končno zagotovila spoštovanje in potrdila potrebo po plačilu tudi tega intelektualnega dela.
Oba ukrepa, ki pomenita poplačilo opravljenega dela in ne socialne podpore, bosta resno izboljšala položaj avtorjev in založnikov."
Analiza Zakona o enotni ceni knjige
"Edini zakon, ki se je v zadnjem obdobju lotil urejanja področja knjige, je bil Zakon o enotni ceni knjige, ki naj bi bistveno okrepil položaj knjigarn. Doslej še nimamo analize njegovih učinkov, četudi je bilo to predvideno ob njegovi uvedbi. Analiza, ki jo pričakujemo vsaj v letu 2020, naj bo temelj za resen premislek o knjigarniški mreži v državi in o potrebi po resnem angažiranju lokalnih skupnosti pri ponudbi knjig občanom. Morda prenovljeni in novim razmeram na knjižnem trgu prilagojeni zakon bo lahko pozitivno vplival na razvoj slovenskega založništva in knjigotrštva ter povečal dostopnost knjig najširšemu krogu bralcev in kupcev."
Skrb za knjigo mora postati vladna kategorija
"Vsi doslej v državnem zboru Republike Slovenije sprejeti Nacionalni programi za kulturo ugotavljajo, da mora mecenska vloga države dopolnjevati kulturni trg. Ni dovolj podpora posameznim naslovom, usmeriti jo je treba v celotno področje; v državno skrb sodi tudi knjigotrška mreža; potrebna je davčna podpora kulturni politiki; prebivalce je treba spodbujati k uporabi kulturnih dobrin. Zaradi zmanjševanja knjižne prodaje je knjiga v zadnjih letih postajala vse bolj odvisna od javnih sredstev, uporaba teh sredstev pa je pogosto sledila tržnim principom. Ker je preživetje slovenskega jezika in kulture v širšem pomenu besede v veliki meri odvisno od slovenske knjige, ta potrebuje poglobljeno skrb in tudi dvig kakovosti.
Minister za kulturo naj zato imenuje strokovno delovno skupino, ki bo (tudi na podlagi neurejenega lastniškega položaja skupine Mladinska knjiga) oblikovala dolgoročnejše videnje slovenskega založništva in knjigotrštva. Pri tem naj v sodelovanju z ustvarjalnim vključevanjem panoge še posebej poskrbi tudi za dvig minimalnih založniških standardov, torej ustrezno poslovno, jezikovno in oblikovno urejenost knjižnih izdaj in celotnega področja, tako pri tiskanih kot tudi elektronskih knjižnih izdajah, ki so na kakršenkoli način javno sofinancirane. Na ta način naj poveže vse resorje Vlade RS, ki pokrivajo področje in tako oblikuje jasne okvire tega, kar država Slovenija na področju knjige želi in zmore."
