V karanteni se zavedamo pomena slovenskega filma

Glede na to, da je velika večina filmskih delavcev samozaposlenih (v kulturi) in da predstavljate edino državno institucijo na tem področju, kako namerava Slovenski filmski center pomagati delavcem v panogi?
"Slovenski filmski center aktivno seznanja ministrstvo za kulturo z razmerami na področju filma in opozarja na nujno potrebne ukrepe, ki bi pomagali filmskemu sektorju v Sloveniji to krizo preživeti. Filmska panoga je v toliko slabšem položaju od mnogih drugih, saj že leta opozarjamo, da je financiranje filma prenizko, in kot so pred letom in pol soglašali tudi poslanci državnega zbora, nujno potrebuje občuten dvig sredstev. Sektor je krizo pričakal finančno osiromašen še od zadnje ekonomske krize pred desetletjem, ko je med vsemi področji kulture prav film doživel največje znižanje sredstev.
Poleg tega slovenski filmski ustvarjalci v letu 2020 še niso prejeli nobenih finančnih sredstev, kar jih je ob nastopu izrednih razmer postavilo v še težji položaj. Slovenski filmski center (SFC) sredstev, namenjenih za izplačilo filmskim ustvarjalcem, do 6. aprila letos še ni prejel, saj sredstva s strani ministrstva za kulturo še niso bila sproščena. Takojšnja zagotovitev izplačila teh sredstev je nujno potrebna, saj je dejstvo, da številni samozaposleni filmski ustvarjalci in tudi neodvisne produkcijske hiše prestajajo izredne razmere tudi brez finančnih sredstev za že izvedene projekte aktivnosti, kar mnoge postavlja v izjemno težek položaj."
Glede na ustavitev državnega financiranja in ustavitev vseh tekočih filmskih produkcij in predprodukcij, kaj to pomeni za našo filmsko "industrijo", kako bo kriza vplivala na delo filmarjev v prihodnosti?
"Vsi filmski projekti, tako predprodukcije, produkcije kot postprodukcije filmov, so popolnoma zastali. Na strani produkcijskih hiš so nastali dodatni nepredvideni stroški, pričakovati pa je tudi velik upad tujih vlaganj v večinsko slovenske filme. Slovenski filmski producenti vsako leto iz naslova koprodukcijskih vlaganj tujih koproducentov iz tujine pridobijo do 30 odstotkov sredstev za slovenske filme. Samo v letu 2020 ocenjujemo, da bo zaradi zastoja mednarodnih vlaganj v koprodukcije in preložitve razpisov nacionalnih fondov v produkcijah slovenskega filma umanjkal vložek v višini dva milijona evrov. Prav tako je v času izrednih razmer popolnoma zastalo področje reproduktivne kinematografije. Zaprti so vsi kinematografi, odpovedani so vsi festivali in drugi filmski dogodki, zastala je filmska distribucija. Nedavno sprejeta Strategija SFC poudarja pomen razvoja filmske kulture v Sloveniji s poudarkom na stabilni reproduktivni kinematografski mreži ter posodobitvi in nadgradnji sistema podpore dejavnostim, ki omogočajo razvoj živahne filmske kulture s filmskimi festivali, filmsko vzgojo, projekti promocije in popularizacije filmske kulture, komplementarnimi dejavnostmi, kot so krepitev in afirmacija filmskih ustvarjalcev, avtorjev, ter povečujejo dostopnost filmskih vsebin (kot na primer video na zahtevo)."
Se vam zdi, da ima trenutna kriza lahko tudi kakršnekoli pozitivne učinke v kulturi?
"V času karantene je postalo še bolj jasno, kako zelo pomembne so filmske vsebine, kako pomemben je domač film in kako zelo pomembna je digitalna dostopnost filmov. Skupaj s filmskimi ustvarjalci, Bazo slovenskih filmov in Filmoteko, zavodom za širjenje filmske kulture, smo takoj po nastopu izrednih razmer vzpostavili projekt Vsi (filmi) doma, s katerim vsak teden omogočamo brezplačen dostop do slovenskih filmov. Samo v prvih dveh tednih si je te filme ogledalo več kot 20.000 domačih gledalcev. To dokazuje, da si slovenskega filma želimo več in hkrati tudi izkazuje dve potrebi: potrebo po vzpostavitvi digitalnih platform, kjer so filmi dostopni, ter nujnost digitalne restavracije starejših filmskih naslovov.
Kako po vašem mnenju slovenska filmska produkcija kot striktno "nerentabilna", netržna kulturna panoga balansira med trendovsko kino všečnostjo in festivalskim art-kino svetom?
"Za domači film, ki nastaja v tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, in v jeziku, ki ga govorita le dva milijona ljudi, je izziv že njegov obstoj. Predvsem v zadnjih letih zaznavamo številne odhode domačih vidnih filmskih avtorjev v tujino: Rok Biček dela film na Hrvaškem, Olmo Omerzu ustvarja na Češkem, Hanna Slak v Nemčiji, mlada avtorica Sara Kern v Avstraliji, Mitja Okorn na Poljskem ... Nakazuje pa se tudi trend vedno večje ambicije domačih avtorjev snemati filme, katerih jezik ni nujno slovenski. Vsekakor nas oba trenda opozarjata na to, da v Sloveniji ni veliko priložnosti za filmarje, 'večji' jeziki lahko dosegajo boljše kroženje filmov in dosežejo večje trge.
Seveda si želim, da bi lahko vsem tem avtorjem omogočili delo doma, a pri filmu je to povezano predvsem s finančnimi sredstvi. V Sloveniji se produkcija filma na domačem trgu ne more povrniti (kot tudi ne v drugih manjših državah), zato je odvisna od javnega sofinanciranja. Na Poljskem, v Nemčiji in celo na Češkem je seveda bistveno drugače.
Film je draga umetnost, saj poustvarja resnični svet, omogoča pa ga kolektivno delo več sto članov ekipe."