Jasna Marin
Čeprav marsikoga že srbijo dlani in bi rad na zelenjavnem vrtu počel kaj več, je bistveno, da zemlja pozimi počiva. Čim manj hodite po rodovitni zemlji. Pridelek seveda lahko pobirate, a samo s poti. Hoji in obdelovanju mokre, zamrznjene ali zasnežene zemlje se vsekakor izognite.
Na zelenjavnih vrtovih lepo uspevajo ob koncu poletja posejani špinača, motovilec in radič, brstični in kodrolistni ohrovt, ki jih sproti pobirajte. Še bolje kot na odprtih gredah uspevajo rastline, posejane v toplo gredo in pod tunelom iz folije. Tam lahko poleg solate pobirate tudi sveža zelišča, denimo peteršilj in drobnjak.
Vrtnarsko sezono začnite v stanovanju in rastlinjaku
Na prve setve na zelenjavnih gredicah bo treba še počakati, zato pa lahko začnete s setvami v hiši ali stanovanju. Sredi januarja lahko posejete jajčevec, papriko, če imate rastlinjak tudi solato, zeleno in listnati peteršilj.
Ste že kdaj sejali rukvico? To lahko posejete kar v stanovanju. Rukvica bo uspevala na svetlem, tudi če jo posejete v stari lonec, napolnjen z zemljo. Liste lahko sproti režete in uporabljate. Piporočljivo je rezanje na višini listov 6 do 8 centimetrov. Da preprečite pretegnjenost rastlin, posodo ali korito vsak dan obračajte. Skrbite tudi za redno zalivanje, da se zemlja ne presuši. Rukvica kali zelo hitro in iz tal pokuka že v dobrem tednu.
V rastlinjak lahko z malo tveganja sredi januarja ali v drugi polovici meseca posejete mesečno redkvico, rukolo, špinačo in zimski portulak ter presadite prve sadike solate, če jih kje lahko kupite. Za poznejše pridelovanje na prostem sejte listnati peteršilj, zeleno, zelišča in cvetlice, papriko in jajčevec.
Gojenje kalčkov
Čez zimo lahko pridelate sveže vitamine v stanovanju z gojenjem kalčkov, saj ti lahko vsebujejo tudi do 30-krat več vitaminov kot odrasla rastlina.
Kdor se prvič loteva gojenja kalčkov, lahko semena nakali kar na krožniku, obloženem s tanko gazo. Nakalite lahko različna semena, vsekakor pa izberite tista, ki so iz ekološke pridelave. Semena za kaljenje lahko kupite v trgovinah z zdravo prehrano in v nekaterih vrtnih centrih. In kakšen je postopek kaljenja? Semena za kalčke je najprej treba umiti in čez noč namakati - pri tem upoštevajte navodila, zapisana na vrečki - nato pa ga pustite kaliti pri temperaturi od 18 do 22 stopinj Celzija.
Kaljenje traja približno tri (manjša semena) do šest dni (večja semena). Semena ves čas potrebujejo zadostno količino zraka, da ne bi začela plesneti, poleg tega je treba kalčke vsak dan dva-, trikrat sprati z vodo, da preprečite razvoj bakterij in plesni. Komur so kalčki okusni, si lahko nabavi plastičen kalilnik, opremljen z naluknjanimi pladnji. Tak kalilnik ima več posodic oziroma pladnjev z luknjicami, ki omogočajo odtekanje vode med zalivanjem.
Sajenje sadnega drevja
Uživanje domačih jabolk in okusnih kivijev pri marsikom že prebuja skomine po novi sezoni. Delo v sadovnjakih se z januarjem že začne. Če jeseni niste uspeli posaditi sadnega drevja, lahko v toplejših dneh poskrbite za zasajanje in tako že prvič letos zasadite lopato v zemljo. Navsezadnje so tudi tla, ki niso zmrznjena in niso premokra, idealna za to.
Rez jablan in hrušk
Pozimi je treba poskrbeti tudi za rez sadnega drevja. Jablane in hruške v glavnem obrezujemo med zimskim mirovanjem, takrat ko se temperature povzpnejo nekaj stopinj nad ničlo, ker bi z rezjo v mrazu drevesu prej škodovali kot koristili. Če zimsko rez opravimo januarja ali februarja, s tem spodbujamo rast drevesa. Če se drevo že samo po sebi dovolj močno razrašča, je bolje opraviti rez marca, da upočasnimo rast.
Kaj pa gnojenje? Vrtičkarji sadno drevje običajno gnojimo preveč. Če je rast umirjena, gnojimo z dušikom mesec pred cvetenjem, torej konec marca ali v začetku aprila. Dokler rastline niso sposobne sprejemati hranil, ne smemo gnojiti z dušikom, ker sicer pride do onesnaženja podtalnice. Šele ko so rastline sposobne sprejemati gnojilo (to je takrat, ko začne tudi trava rasti), lahko gnojimo. Če pa je rast sadnega drevja bujna, ne gnojimo.
Pomladitev lesk
Januar je primeren za pomlajevanje leskovih grmov. Pri tleh izrežite stare veje, pri katerih ste med sezono opazili, da manj rodijo. Ta mesec se obrezujejo rodni grmi ribeza in kosmulj, ker spomladi odženejo zelo zgodaj. Pravilo veleva, da vsako leto izrežemo do tretjino vej, na katerih je manj plodov in so prestare za rodnost. Te veje prepoznamo po kratkih brstnih nastavkih.
Prav tako je čas za obnovitev vezi, s katerimi so drevesa pritrjena ob oporo. Kjer je potrebno, vezi zamenjajte in jih zavežite v obliki osmice, tako da je del zanke okoli drevesa, drugi del osmice pa naj bo privezan okoli kola. Raje kot ozke vrvice za privezovanje uporabite široke trakove, ker bodo najmanj ranili drevesa.
Okrasni vrt
Če nameravate poskrbeti za spremembe v okrasnem vrtu, je zdaj idealen čas za načrtovanje. Prav tako lahko v toplejših zimskih dneh poskrbite za popravilo vrtnih poti in nasutje novega peska.
Setev telohov
Določena semena vzklijejo zgolj, če pred setvijo malce pomrznejo. Sem spadajo telohi, srčki, plahtice, preobjeda, vijolice, pomladni jeglič. Kdor želi te rastline vzgojiti doma, naj jih zdaj poseje v glinene posode. Posejano seme je treba na tanko posuti z drobnim peskom in z roko rahlo potlačiti, nato pa vse skupaj previdno zaliti in postaviti na zavetno lego na vrtu. Ob toplejšem vremenu večkrat narahlo zalijemo posejane posode, marca pa jih postavimo v toplo gredo, kjer bodo semena vzklila.
Privezovanje vzpenjavk
Vzpenjavke lahko pozimi, ko na njih ni listja, na novo privežete ob oporo, pri tem pazite, da jih ne zvežete pretesno, sicer bo v rastni dobi otežen pretok rastlinskih sokov.
Prezimovanje posodovk
Posodovke in druge rastline v prezimovališčih vsak drugi teden temeljito preglejte. Sproti pobirajte odpadle liste in preverite, ali so rastline zdrave. Posodovke v temnem in hladnem prostoru zalivajte enkrat mesečno, v svetlejšem ali toplejšem prostoru pa pogosteje, da se korenine ne izsušijo. Prostor, v katerem so posodovke, je koristno vsak dan za nekaj minut prezračiti, vendar pazite, da rastline ne bodo izpostavljene neposrednemu prepihu, zato jih postavite stran od vrat in zračite v toplejšem delu dneva.
Grmovnice, ki cvetijo pozimi
Če želite na vrt posaditi zgodnje cvetoče rastline kot so nepozebnik, pozimni jasmin in zgodnje čebulnice, opazujte, kateri del vrta je pozimi najbolj osvetljen s sončnimi žarki in kje ne zastaja voda. Dokler je zemlja odmrznjena, lahko vanjo sadite okrasne drevnine. Mnoge zanimive pozimi cvetoče rastline, ki s svojim prijetnim vonjem in privlačnimi cvetovi pritegnejo pogled, bodo v teh dneh zacvetele v parkih in vrtovih, med njimi dišeča brogovita (Viburnumum x bodnantense 'Dawn'), purpusovo kosteničevje (Lonicera × purpusii 'Winter Beauty'), črni teloh, pozimni jasmin (Jasminum nudiflorum), japonska kutina ... Da ne bi zmotili rastlin, ki pravkar cvetijo, jih sadite na vrt po odcvetu, torej v začetku pomladi.
