Kako se lotiti načrtovanja sončne elektrarne, katere pogoje je treba izpolnjevati, katera dokumentacija je potrebna?

Globalne podnebne spremembe nas vedno bolj vodijo v razmislek, da je treba za oskrbo z električno energijo uporabljati obnovljive vire energije namesto fosilnih goriv, ki povzročajo nastanek toplogrednih plinov. Poleg vodne sile je med najbolj uporabnimi obnovljivimi viri energija sonca, zelo primerna denimo za samooskrbo. V podjetju Energija plus menijo, da je samooskrba z električno energijo prek sončne elektrarne smiselna za vsa gospodinjstva in male poslovne uporabnike, ki imajo primerno streho. "Optimalna streha je obrnjena proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, njen naklon pa je med 20 in 40 stopinjami. Ti pogoji zagotavljajo preprosto namestitev, optimalno delovanje, največji izkoristek in rentabilnost sončne elektrarne. Velikost sončne elektrarne se prilagodi letni porabi in priključni moči kupca, da bi pokrila 100 odstotkov letne porabe," navajajo v Energiji plus. Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju SONCE energija, d.o.o., pa konkretneje navaja, da se investicija v sončno elektrarno najbolj izplača porabniku, ki za elektriko na mesec plača 100 evrov ali več. "Večji je strošek elektrike, hitreje se povrne investicija," poudarja Škoflek.

Pametno je upoštevati nasvet strokovnjaka

Če razmišljate o postavitvi samooskrbne sončne elektrarne, ste gotovo pozorni na oglase v medijih in na družabnih omrežjih, saj ponudbe v Sloveniji ne manjka. Morda celo poznate koga, ki si je napravo že omislil, in ga lahko vprašate o njegovih izkušnjah. Za nasvet se lahko obrnete na katero od energetsko svetovalnih pisarn po Sloveniji, pa tudi na Združenje slovenske fotovoltaike. Vsekakor svetujemo, da se pred začetkom del o vsem pogovorite s strokovnjakom, ki vam bo pomagal določiti ustrezno moč naprave in ocenil primernost vaše strehe oziroma druge površine, na katero želite namestiti napravo. "Strokovni ogled pomeni možnost dodatnega posveta o želeni naložbi. Z njim bo stranka dobila jasno predstavo o izvedljivosti izgradnje elektrarne na svoji strehi. Izkušen strokovnjak bo ocenil dejansko stanje tako naravnih pogojev kot stanje strehe - nosilnost, vrsto kritine, primeren način montaže in podobno. Pojasnil bo, zakaj in v kolikšni meri lahko naložba izpolni pričakovanja o samooskrbi ter kako uskladiti željo po lastni sončni elektrarni s finančnimi zmožnostmi posameznega investitorja," pojasnjujejo v podjetju GEN-I.

Kako določiti ustrezno velikost

Določitev ustrezne moči naprave je ključna za to, da se samooskrbna sončna elektrarna splača. Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov namreč omogoča, da se na letnem nivoju v sončni elektrarni proizvedena električna energija poračuna z vso porabljeno elektriko na istem odjemnem mestu. "Individualne sončne elektrarne za samooskrbo namreč nimajo svojega električnega števca, ampak so vezane na isti električni števec, ki meri tudi porabo v hiši. Uredba torej omogoča izravnavo proizvodnje in porabe, kar je z vidika investitorjev v sončne elektrarne zelo dobro, saj bi brez te izravnave imeli poleti preveč elektrike, pozimi pa premalo. Hkrati pa so elektrarne za samooskrbo dobre tudi za elektrodistribucijsko omrežje, saj se lokalno proizvedena elektrika v precejšnji meri tudi troši lokalno oziroma na mestu proizvodnje in posledično manj obremenjuje omrežje," pojasnjuje Primož Tručl iz podjetja Enerson. Tručl še dodaja, da zaradi uredbe načeloma nimamo niti preveč niti premalo elektrike, če je le velikost sončne elektrarne primerno dimenzionirana glede na porabo električne energije na odjemnem mestu.

Katera dokumentacija je potrebna

Izbrani izvajalci običajno pomagajo tudi pri urejanju potrebne dokumentacije. Za slednje je primeren prav čas jeseni in zime, da boste naslednjo pomlad že lahko samooskrbni. "Potrebna dokumentacija je sestavljena iz soglasja za priključitev elektrarne in vloge za nepovratna sredstva oziroma financiranje preko Eko sklada," razlaga Igor Kozlar iz podjetja Enertec. Pri določenih elektro distribucijah se po sogovornikovih besedah pri izdaji soglasij pojavlja ozko grlo, tako da morajo investitorji računati, da lahko postopek traja tudi dva do tri mesece. "Tudi izplačilo nepovratnih sredstev pri Eko skladu lahko traja šest mesecev ali več," pove Kozlar. Gradbeno dovoljenje za postavitev naprave na strehe stanovanjskih ali poslovnih stavb, kar je najpogostejši tip samooskrbe, praviloma ni potrebno, saj so naprave priključene na notranjo inštalacijo stavbe in se uporabljajo "za delovanje stavbe", zato se njihova postavitev šteje za vzdrževalna dela, pojasnjujejo v podjetju GEN-I. "A to velja le, če so postavljene v, na oziroma ob objektu. Če ti pogoji niso izpolnjeni - torej če naprava za samooskrbo ni 'ob objektu', ker bo postavljena na oddaljeno zemljišče -, je gradbeno dovoljenje potrebno, čeprav gre za napravo za individualno samooskrbo. V tem primeru tudi ni izpolnjen eden od osnovnih pogojev po Uredbi o manjših napravah na OVE in SPTE, ki omogoča postavitev tovrstnih naprav brez gradbenega dovoljenja," še dodajajo v GEN-I. Izdano soglasje za priključitev velja dve leti. "V tem roku mora imetnik soglasja izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priklop, in izvesti priključitev. Veljavnost soglasja je mogoče podaljšati, a največ dvakrat, vsakič največ za obdobje enega leta. Zahtevo za podaljšanje soglasja mora imetnik soglasja vložiti najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti soglasja," pojasnjuje Jernej Škoflek.

Kako do "svoje" elektrike

Ko je elektrarna zmontirana, je treba poklicati lokalnega operaterja distribucijskega omrežja, da uredi priklop samooskrbne elektrarne v omrežje, pojasnjujejo v Energiji plus. Čas od poziva do dejanskega priklopa variira in je odvisen od več dejavnikov: lokacija, zasedenost rajonskega predstavnika sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in podobno. Običajno se priklop izvede v sedmih do štirinajstih dneh. Elektrarna začne proizvajati električno energijo takoj, ko je podpisana Pogodba o uporabi sistema in je priklopljena v omrežje.

Kdaj se investicija povrne

Pri standardni samooskrbni sončni elektrarni v velikosti 11 kW, kar je standardna velikost za gospodinjstvo, se investicija predvidoma povrne v povprečju v osmih letih, ocenjuje Jernej Škoflek. "Pri večjih samooskrbnih elektrarnah za kmete ali podjetnike pa se investicija povrne še prej, v povprečju prej kot v sedmih letih," zatrjuje sogovornik. Pri izračunu je upoštevana razlika med ceno, ki bi jo porabnik plačal za električno energijo, in stroški, ki jih dejansko plačuje do izteka kredita. Redki namreč lahko investicijo plačajo v enkratnem znesku. Taki porabniki dejansko ne plačujejo več stroškov elektrike, temveč zgolj še stroške obračunske moči in prispevek OVE + SPTE, ki sta vezana na priključno moč električnega priključka. Pri povprečnem gospodinjskem odjemalcu ta strošek znaša približno 14 evrov mesečno. "Stroške električne energije, omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunajo na količino električne energije, pa boste doplačali samo za količino električne energije, ki pomeni razliko med prevzeto in oddano električno energijo (v kWh) ob koncu koledarskega leta," pojasnjujejo v podjetju GEN-I.