V knjigi Vrtnarim načrtno, ki jo je napisal Igor Škerbot, specialist za poljedelstvo, okrasne rastline in zelenjadarstvo, so v prvem delu opisane lastnosti rastlin in določena dejstva, ki jih je potrebno poznati, da razumemo pomen vrstenja zelenjadnic ali kolobar. V drugem delu pa je deset primerov zasaditev različno velikih in zahtevnih vrtov na prostem, v rastlinjaku, na visoki in v topli gredi.
Primeri so natančno predstavljeni z risbami zasajenih vrtnih gred, od zgodnje pomladi do pozne jeseni in celo čez zimo. Knjiga vsebuje "recepte" sajenja in kombiniranja zelenjadnic z vsemi potrebnimi podatki, kot so razdalje sajenja, število sadik, čas sajenja, presajanja in spravila. Vrtnarski priročnik je namenjen tako izkušenim vrtnarjem kot začetnikom. Prvi bodo v njem našli zamisli za nove zahtevne kombinacije, druge pa bo s preprostimi primeri uvajal v svet pridelave zelenjadnic in samooskrbe s hrano.
Iz knjige
Pridelovalci zelenjave poznamo veliko različnih rastlinskih vrst, ki jih v domačem zelenjavnem vrtu na prostem, v rastlinjaku, visoki ali zaprti gredi gojimo kot zelenjavo. Zelo pomembno je dobro poznavanje njihovih lastnosti in zahtev, zato da jih znamo pravilno umeščati, na eni strani v botanične družine, na drugi pa v pridelovalne skupine, ki sta jim skupna način in cilj pridelave (obstajajo še druge delitve).
Osnova za sestavljanje kolobarja je pravilo, da na istem mestu vsaj dve do tri leta ne rastejo zelenjadnice iz iste botanične družine. Izjemoma so možna odstopanja, pa še takrat zavestno tvegamo, da bo šlo v pridelavi kaj v neželeno smer.
Prednosti kolobarjenja
● Večja rodovitnost tal (ugodilke, neugodilke).
● Rahljanje tal s pomočjo rastlin in njihovih korenin (globinke, plitvinke).
● Tla niso utrujena zaradi ponavljajoče se pridelave istovrstnih zelenjadnic na isti površini.
● Vezava zračnega dušika v tla (metuljnice v sožitju z nitrifikacijskimi bakterijami).
● Tla niso zapleveljena (stalna pokritost tal s posevki).
● Škodljivim organizmom z menjavo gostiteljskih rastlin preprečujemo ohranjanje in širjenje.
● Najvišja kakovost in količina pridelane zelenjave.
● Ustvarjamo pestre in raznolike posevke, ki izboljšujejo videz okolja.
Kolobarjenje je nadvse pesto kombiniranje rastlin. Kombinacij je veliko, pri načrtovanju pa lahko upoštevamo različne dejavnike in lastnosti rastlin. Ena od lastnosti zelenjadnic in dišavnic je, da se določene rastline med seboj dopolnjujejo in jih je priporočljivo saditi skupaj, druge pa slabo vplivajo ena na drugo in jih ni dobro saditi preblizu.
Primer preprostega kolobarja za vrt velikosti 4 × 4 m
GLAVNI POSEVEK
1. gredica: PARADIŽNIK
Število vrst: 2
Razdalja sajenja: 0,50 × 0,50 m
Število sadik v vrsti: 4
Število sadik: 8
2. gredica: PAPRIKA
Število vrst: 2
Razdalja sajenja: 0,40 × 0,50 m
Število sadik v vrsti: 5
Število sadik: 10
NAKNADNI POSEVEK
1. gredica: MOTOVILEC
Setev semena: povprek ali v vrste
Število vrst: 12
Razdalja sajenja: 0,10 × 0,15 m
Število sadik v vrsti: 19
Število sadik: 228
2. gredica: ČESEN
Število vrst: 4
Razdalja sajenja: 0,10 × 0,20 m
Število strokov v vrsti: 19
Število strokov: 76
Na prvo od štirih poljin posadimo kot glavni posevek na prvo gredico paradižnik, na drugo pa papriko. Naknadni posevek za paradižnikom je motovilec, na drugi gredici pa za papriko pozno jeseni posadimo jesenski česen. Poljine so zasejene z različnimi vrstami zelenjave. Poljine se vsako leto pomaknejo v smeri urinega kazalca, prav tako tudi gnojenje. Prva poljina je najbolj pognojena, druga polovično, tretja četrtinsko, zadnja pa ni gnojena. Zelenjadnice sadimo glede na potrebe po hranilih.
Odlomek je iz knjige Vrtnarim načrtno, v kateri avtor predstavlja deset različnih kolobarjev.
Več na zalozba.kmeckiglas.com