Vrt v pričakovanju prvih snežink. Še je čas, da si v rastlinjaku uredite zasipnico

Dokler temperatura še ni pod lediščem, na vrtu pobiramo kodrolistni in brstični ohrovt, peteršilj, motovilec, rukvico, blitvo, radič, por, zeleno, kitajsko listno zelenjavo. Kaj pa v rastlinjaku? Do januarja ali februarja bodo tam brez težav prezimile vse vrste radiča. V njem uspevajo tudi zimska solata, motovilec, blitva in špinača.

Zasipnica v rastlinjaku

Še je čas, da si v rastlinjaku konec novembra ali v začetku decembra uredite zasipnico. V zasipnici, ki jo izkopljete v rastlinjaku, lahko hranite različne korenovke in gomoljnice. Jame za zasipnico ni treba kopati pregloboko. Zadostuje že globina 30 centimetrov, širina naj bo največ 1,5 metra. Dolžino jame izkopljite glede na potrebo za skladiščenje. Dno obložite s smrečjem, da glodavcem otežite dostop do pridelka. Zasipnico je najbolje prekriti s smrečjem ali koruznico. Za lažje izkopavanje pridelka jo prekrijte kar s posebno folijo ali tkanino, ki prepušča vodo in zrak. V zelo hudi zimi povečajte plast smrečja ali na vrhu dodajte nekoliko zemlje. Tako si v zimskem času olajšate izkop pridelka, saj v rastlinjaku ni snega. Če ste zasipnico za korenje, kolerabo, repo, črno redkev in rdečo peso izkopali v suhem vremenu in z vrtnin niste odstranjevali zemlje ali jih poškodovali, bo pridelek dobro skladiščen. Pridelku je bilo treba odstraniti listje, in to tako, da ste pustili dober centimeter peclja in niste ranili korena ali gomolja. Je pa priporočljivo, da je zasipnica vsako leto na drugem koncu rastlinjaka. S "kolobarjenjem" bo manj dovzetna za razne gnilobe, ki so lahko bolj izrazite, če jo imamo vsako leto na istem mestu.
{api_embed_photo}730423{/api_embed_photo}

Zaščita sadnega drevja

V tem obdobju poskrbite za zimsko zaščito občutljivejših sadnih rastlin, zlasti sadik kivija, kakija, fig in drugih za mraz občutljivejših vrst. Ko jeseni sadnemu drevju odpade listje in tla še ne zmrzujejo, je ugoden čas za presajanje rastlin. Vendar ne vseh. Jeseni sajene sadike občutljivejših vrst so manj odporne proti mrazu, kar lahko privede do delne ali popolne poškodbe lesa. Treba je vedeti, da temperature pod -12 stopinj Celzija že lahko povzročijo propad fige, kakija ali granatnega jabolka. Zato nadzemni del zaščitite s slamo, koruznico ali jih zavijete v debelejšo plast tkanine za zimsko zaščito drevja. Z vrvico povežite tudi lomljive poganjke grmov jagodičja, kot so sibirske borovnice. Težek sneg lahko krhke poganjke polomi.
{api_embed_photo}730424{/api_embed_photo}

Preganjanje voluharjev in beljenje debel

Če decembra še ni snega in zemlja ne zmrzuje globoko, lahko nastavite pasti in odvračala za voluharje. Prav tako zaščitite debla sadnega drevja pred zajci. Za posamezna drevesa je najboljša zaščitna mreža, ki jo še pred snegom pritrdite na količke okoli debla. Če imate več dreves, jih lahko zaščitite z beležem. Tak premaz ščiti mlado lubje drevesa pred škodo, ki bi jo lahko povzročili zajci, obenem pa tudi odbija zgodnje spomladanske žarke. Apneni belež je zlasti koristen za mlada drevesa, ki še nimajo močnega lubja - topli sončni žarki ob koncu zime bi močno ogreli temno lubje, kar bi spodbudilo drevje k predčasni aktivnosti pretakanja rastlinskih sokov. Ko sončnemu dnevu sledijo hladna noč in zimske temperature, lahko rastlini lubje razpoka, zaradi česar mlada prizadeta drevesa pogosto propadejo. 
{api_embed_photo}730425{/api_embed_photo}
Če je sneg, ne pozabite hraniti ptic, ki so naše velike zaveznice. V vrtove zato postavite ptičje krmilnice in vanje natresite mešanico semen za hranjenje ptic v naravi in drugo namensko ptičjo hrano. V izjemno hudem mrazu bodo ptice hvaležne tudi za lojne pogače, ki so pozimi pomemben vir energije.

Zastirka pod zelenimi grmi

Pri vednozelenih rastlinah v sončnih zimskih dneh skozi liste izhlapeva vlaga. Če je zima suha, obstaja nevarnost, da rastline odmrejo zaradi suše. Zato rododendron, lovorikovec, pušpan in zlasti grmovnice, ki ste jih jeseni na novo posadili na vrt, v sušnem obdobju dopoldne, ko je temperatura nad ničlo, občasno izdatno zalijte. Nekaj več vlage se v tleh ohrani, če tla zastrete z lubjem, smrečjem ali praprotjo, ki jo naberete v gozdu. Talna zastirka iz praproti je zlasti primerna za rododendrone, saj pod seboj ohranja kisla tla. Decembra lahko pripravite potaknjence nekaterih grmovnic: narežite približno 15 do 20 centimetrov dolge vejice ligustra, vajgelije, forsitije in drena ter jih ob dneh, ko ni mraza, potaknite neposredno v tla.