Najprej poglejmo na zelenjavni vrt: na njem lahko čez zimo pustite rasti prezimne sorte pora in radiča, motovilec, zimsko solato, blitvo, listni in brstični ohrovt. Dokler ne zmrzuje močno, lahko pustite na vrtu tudi endivijo, brokoli, kitajsko zelje in por. Če ste poleti posejali črno redkev, je ta nared za pobiranje slaba dva meseca po setvi - v oktobru in novembru. Poleti posejani korenček lahko novembra spravite v klet ali ga pustite, da prezimi na prostem, le da ga je v tem primeru treba zaščititi, denimo z vrtno kopreno ali slamo. Ste v preteklih letih opazili, da so nekatere vrtnine kdaj bolj odporne proti mrazu, drugič pa manj? Razlog je običajno v tleh, saj so vrtnine, ki rastejo v zemlji, pregnojeni z dušikom, manj odporne proti mrazu, na kar je treba misliti vse leto.
Česen do 10. novembra
Za jesensko sajenje vseh sort česna je najprimernejše obdobje od 20. oktobra do 10. novembra. Jesensko sajenje običajno omogoči večje glave česna in v poprečju devet strokov v eni glavi, spomladansko pa manj. Glave česna razstročkajte največ dva do tri dni pred sajenjem. Tudi za čebulo, posajeno novembra, je značilno, da je večja od spomladanske, saj ima rastlina šest mesecev ali več časa, da se razraste, in potem, ko dan postane dolg, začne polniti čebulo v tleh.
{api_embed_photo}720029{/api_embed_photo}
Ostanke proč z vrta, ohranite zgolj metuljnice
Rastlinske ostanke v celoti poberite z vrta. To še zlasti velja za korenine vrtnin, kjer se lahko pojavijo koreninske bolezni. Odstranite tudi okuženo listnato zelenjavo (endivija, radič) in odpadle plodove paradižnika in gomolje krompirja. Trosi gliv so namreč vir novih okužb v naslednjem letu. Rastlinske ostanke, ki niso okuženi, lahko kompostirate. V zemlji lahko pustite korenine metuljnic (detelje, tudi fižol, grah ...). Te korenine živijo v simbiozi s koristnimi glivicami, ki vežejo dušik iz zraka in bogatijo zemljo z dušikom. Prav tako naj ostanejo na gredi zeleni deli zdravih metuljnic za obogatitev zemlje z organsko maso. Naslednje leto spomladi jih vdelajte v zemljo.
Obdelava tal in kompost
Če imate domač hlevski gnoj, ga na tistih delih vrta, kjer bodo rasle rastline z veliko potrebo po hranilih (zelje in druge križnice, razhudnikovke, bučevke), v začetku novembra vkopljite v tla, saj gnoj potrebuje dobra dva meseca, da s pomočjo delovanja mikroorganizmov v tleh postane hrana rastlinam. Pomembno je, da zemlja med obdelavo ni premokra ter se ne oprijema orodja in obutve. Za vrt pridelajte tudi nekaj domačega komposta, saj je ta izjemno koristen za vrtnine. Spomladi pred setvijo ga potrosite na gredice in rahlo vdelajte v tla. S pomočjo efektivnih mikroorganizmov, ki zelo pospešijo kompostiranje, si boste odličen domač kompost pridelali v samo dveh mesecih. Tako ga boste lahko prvič uporabili že pri sajenju paradižnika, drugič ob poletnih setvah in tretjič ob jesenskih setvah in sajenju. Če efektivne mikroorganizme dodate na kompost v jesenskem času, boste lahko zrel kompost uporabili že marca ob prvih setvah in sajenju vrtnin.
Še je čas za sajenje jagodičevja
V zadnjem obdobju je veliko zanimanje za jagodičevje, zlasti aronijo, sibirsko borovnico, dvakrat rodne maline, ameriške borovnice, zanimivi so tudi bavarski kiviji. Vse te rastline lahko sadimo pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Če sadite različne vrste jagodičja, ste lahko s pridelkom preskrbljeni vse leto. V drugi polovici maja do junija zorijo majske jagode ali sibirske borovnice, v juniju sledijo prve jagode, ki lahko rodijo celo poletje, nekoliko kasneje ribez, julija in avgusta so na vrsti maline, ameriške borovnice in robide ter križanci med robidami in dvakrat rodnimi ali poletnimi malinami. Septembra zorijo jesenske sorte malin, aronija in goji jagode, oktobra še bavarski kivi. Jagodičevje je zanimivo zaradi manjše zahtevnosti vzgoje in zaradi številnih pozitivnih učinkov na zdravje ter možnosti predelave v sokove, marmelade, kompote ...
{api_embed_photo}720030{/api_embed_photo}
Sajenje vrtnic, spravilo gomoljnic
Vrtnice je jeseni priporočljivo porezati do polovice višine, koreninski del pa zastreti s približno desetcentimetrsko organsko zastirko, lahko jih tudi zasujete z zemljo ali kompostom. Zdaj je še čas za izkop in spravilo gomoljev dalij, gladiol, begonij, kan. Najprej rastlinam odrežite nadzemne dele od pet do deset centimetrov nad gomolji in jih dajte ob hišo, da se posušijo. Tako boste lažje očistili odvečno zemljo. Slabe in poškodovane gomolje izločite, lepe pa odnesite v klet, kjer jih lahko spravite v isti prostor kot krompir. Gomolje zložite v zabojček in zasujte z mivko.
{api_embed_photo}719571{/api_embed_photo}
Skrb za trajnice in košnja trate
Četudi so že posušene, trajnic praviloma ni treba rezati jeseni, saj bodo pozimi učinkovale kot dekoracija v vrtu. Porežite le tiste, ki so se močno povesile in so vam napoti. Druge porežite šele ob koncu zime. Sproti je treba čistiti tudi listje z zelenice. Še preden pade prvi sneg, trato zadnjič pokosite, da bo trava čez zimo čim manj obremenjena.
Cvetoči okras doma
Kitajci so jo gojili že pred več kot 2500 leti in jo uporabljali kot zdravilno zel, na Japonskem pa že od nekdaj simbolizira veselje. Katera rastlina je to? Krizantema. Pri nas jo povezujemo z dnevom spomina na mrtve, kljub temu da krizantema v številnih državah po svetu in Evropi postaja ena najbolj priljubljenih jesenskih lončnic in krasi ulice, vhode v hiše, mize v lokalih in restavracijah. V Združenih državah Amerike je lončna krizantema rastlina, s katero se ljudje v jesenskem času najpogosteje obdarujejo. Če je na varnem pred mrazom, bodisi na terasi bodisi pod napuščem, vas lahko mnogocvetna krizantema v loncu več tednov razveseljuje s svojim barvitim cvetjem. Le na zalivanje in podstavek pod lončkom ne pozabite.
{api_embed_photo}719573{/api_embed_photo}
