Andreja Kutin
Populacija bobra, ki je sicer v Sloveniji endemična vrsta, je v Sloveniji že nekaj let v vzponu. Zaradi boljšega ekološkega stanja rek in vnovične naselitve na Hrvaškem, se je ta vrsta hitro razširila po večini slovenskih vodotokov. Ta vikend pa je bober kot kaže tesarski podvig izvedel tudi na Lentu. Dobra vest je, da je ekološko stanje Drave tako dobro, da se je bober tukaj znova naselil, slabša pa, da je zaradi tega padla ena od vrb ob sprehajalni poti na Lentu. A sobivanje z bobrom je enostavno izvedljivo, mirijo strokovnjaki.
Na naravoslovnem Inštitutu Lutra, ki se ukvarja tudi z bobrom ter odnosom do njega, spomnimo, projekt LIFE BEAVER je z nepodpisom pogodbe začasno zavrl prejšnji okoljski minister Andrej Vizjak, pojasnjujejo, da so primeri dobrih praks sobivanja z bobrom tudi v urbanem okolju znani in že uveljavljeni. "Najbolj preprosta in poceni rešitev je zaščita dreves z ustreznimi mrežami. A izvedba mora biti strokovna, tudi zato, da ne bi po nepotrebnem ovirali rasti drevesa," dodaja Tatjana Gregorc z Inštituta Lutra, kjer podatke o prisotnosti bobra pri Železniškem mostu v Mariboru beležijo že skoraj eno leto.
