Buren zaključek mestnega sveta: Kaj bomo s stanovanjskim skladom

Aljoša Peršak Aljoša Peršak
12.04.2019 17:28

Zaključek četrtkove seje mestnega sveta zaznamovala burna razprava o investicijah in stanju Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Župan Arsenovič je na koncu gradiva umaknil, da bodo v mestni upravi preverili, ali lahko denar naložijo boljše.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Energetska prenova večstanovanjskih stavb v Engelsovi ulici bi stala 1,4 milijona evrov. Po mnenju svetnikov liste Arsenovič za Maribor investicija ni upravičena.
Sašo Bizjak

Četrtkova seja mestnega sveta se je v poznih večernih urah nepričakovano zaostrila pri točkah, povezanih z investicijskimi načrti Javnega medoobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS) Maribor. Župan Saša Arsenovič, podžupan Samo Peter Medved in svetnik liste Arsenovič za Maribor Aljaž Bratina so problematizirali predvsem 1,4 milijona evrov vreden projekt energetske sanacije večstanovanjskih stavb v Engelsovi in dolgoletni direktorici sklada Tanji Vindiš Furman zastavili nekaj konkretnih vprašanj.
​Da je takšen odnos do direktorice neprimeren, so ocenili v koalicijski Listi za kolesarjev in pešcev in protestno zapustili sejo, javno pa se je načinu zasliševanja uprl Milan Mikl (NLS), ki je nato s proceduralnim predlogom dosegel, da so projekt Engelsova umaknili z dnevnega reda. Ko je koalicijska svetnica Melita Petelin problematizirala še projekt obnove objekta na Šentiljski cesti, je župan Arsenovič umaknil tudi to točko, na koncu pa še poslovno-finančni načrt stanovanjskega sklada za leto 2019. Kaj se je zgodilo?

Objekt po samo 25 letih že zelo dotrajan

Tanja Vindiš Furman je uvodoma predstavila novelacijo projekta Energetska prenova večstanovanjskih stavb v Engelsovi v vrednosti 1,4 milijona evrov. Od tega bi sklad zagotovil 900 tisoč evrov, preostanek denarja naj bi počrpali iz operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike. Ker sklad investicijo pripravlja že tri leta in sta se direktorica Vindiš Furmanova in župan Arsenovič pred sejo dogovorila za spremembo glavnega vira financiranja (prejšnji župan Andrej Fištravec je načrtoval, da bo večji del investicije plačala mariborska občina, novi župan Arsenovič pa je finančno breme prenesel na sklad), večjih nasprotovanj ni bilo pričakovati. A so prva prišla iz vrst svetniške skupine Arsenovič za Maribor.

Četrtkova seja mestnega sveta se je v poznih večernih urah nepričakovano zaostrila pri točkah, povezanih z investicijskimi načrti Javnega medoobčinskega stanovanjskega sklada Maribor.
Sašo Bizjak
Samo Peter Medved in Aljaž Bratina
Andrej Petelinšek

Neprofitnih najemnin ne morejo povišati

Tanja Vindiš Furman je pojasnjevala, da si investicije niso izmislili v stanovanjskem skladu, ampak je bila to odločitev mariborske občine v prejšnjem mandatu. "Lahko se tudi odločimo, da projekta ne izpeljemo. Ampak ker smo tako daleč, se mi zdi smiselno, da z njim nadaljujemo in počrpamo evropska sredstva," je odgovorila direktorica sklada. Zbranim je pojasnila, da ne morejo računati na dobiček iz tega projekta, ker ne morejo stroškov obnove prevaliti na najemnike, ki imajo z zakonom določeno neprofitno najemnino. Glede slabega stanja objekta pa je dejala: "Imamo takšne najemnike, kot jih imamo. Jaz ne morem skrbeti za kulturo teh najemnikov. To so neprofitna stanovanja."

Tanja Vindiš Furman
Andrej Petelinšek

Na tak način je težko poslovati

Sledila je še razprava o poročilu JMSS Maribor za leto 2018, ki pa je razkrila širše nezadovoljstvo mestne politike s stanjem v tem skladu. Jelka Kolmanič (Desus) je opozorila na strmo naraščanje prosilcev za neprofitna stanovanja (leta 2004 jih je bilo 306, lani 934), pomanjkanje stanovanj za mlade družine in starejšo populacijo ter visoke dolgove najemnikov iz neplačanih najemnin. "Stanovanjski fond se znižuje, kako bomo v prihodnosti reševali zadeve? Takšno stanje ni več mogoče dopuščati," je dejala Kolmaničeva.

Tržna najemnina: za 116 kvadratnih metrov le 382 evrov

"V Mariboru neprofitnega stanovanja sploh ni mogoče dobiti," pa je na dolgo čakalno vrsto opozorila Tatjana Frangež (Levica) in ocenila, da so za slabo stanje stanovanjskega sklada odgovorne prejšnje sestave mestnih svetov, ki se s temi vprašanji niso dovolj ukvarjale. Presenetilo jo je tudi, kako nizke so najemnine za tržna stanovanja. Izpostavila je primer stanovanja v središču mesta. Najemnina za 3,5-sobno stanovanje v velikosti 116 kvadratnih metrov namreč znaša le 382 evrov. "Na Bolhi so cene bistveno višje. To je smešno," je dejala Frangeževa in dodala: "Apeliram na vodstvo občine in mestni svet, da se mariborska občina aktivno vključi v povečanje stanovanjskega fonda."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta