Večer pred šesto obletnico znamenite tretje mariborske vstaje, ki je poznana po najbolj množični udeležbi, najhujših izgredih in številnih aretacijah, je Maribor Francu Kanglerju tudi na bolj demokratičen način še enkrat sporočil, da je "gotof". Njegovo dokončno politično rehabilitacijo, ki bi bila v zgodovini mesta vsaj tako pretresljiva, kot je bil upor ljudstva konec leta 2012, sta preprečila vsaj dva dejavnika: še vedno dovolj goreč prižig kolektivnega spomina na dramatični zaključek njegovega županovanja, obenem pa dovolj močan protikandidat, ki je znova zanetil iskrico upanja, da je mesto možno voditi bolj pošteno, učinkovito in transparentno kot v zadnjih dvanajstih letih.
Sto dni miru? Maribor jih nima, šteje vsak dan