V UKC Maribor je trenutno 133 akutnih covid bolnikov in 33 bolnikov na covid intenzivnem oddelku. Številke naraščajo zelo hitro. "V ponedeljek odpiramo tretjo covid intenzivno enoto in povsem razumljivo je, da smo morali kupiti dodatne ventilatorje. V tej ustanovi nikogar ne bomo pustili umreti na hodniku brez ventilatorja," se je na očitke o pretiranih nabavah ventilatorjev danes odzval direktor UKC Maribor Vojko Flis. Tudi na četrtkove podatke iz oddaje Tarča odgovarja, da so se dražji hitri testi izkazali za učinkovite, cenejši pa imajo le okoli 50-odstotno zanesljivost: "Bili smo ena od ustanov, ki je stestirala različne vrste hitrih testov, in samo dve vrsti sta ustrezni tako, da lahko zelo natančno predvidimo, ali ima bolnik covid bolezen oziroma ali je kužen ali ne."
Še vedno je največja težava ustanove pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra, kar terja obsežne reorganizacije. V celoti pomagajo študenti medicine vseh letnikov in študenti Fakultete za zdravstvene vede, kjer posebna znanja niso potrebna, pomagajo prostovoljci drugih usmeritev. "Odziv prostovoljcev je zelo velik, a treba je povedati, da ta hipernormirana država z vso svojo zakonodajo včasih postavlja neumne ovire. Lep primer je ta, da so se nam javile diplomirane medicinske sestre, ki so se nedavno upokojile in so vešče dela v intenzivni enoti, a s tem, ko so se upokojile, nimajo več licenc zbornice in jih ne moremo na preprost način zaposliti, ne glede na to, da gre za epidemijo. Takih navidezno malih birokratskih ovir je toliko, da se mnogi, ki se javljajo, čudijo, zakaj se v nekaj dnevih ne odzovemo s pogodbami." Sicer pomagajo tudi pripadniki civilne zaščite in Rdečega križa, z vsemi se dogovarjajo, na katerih deloviščih bi lahko delali.
Vprašljivi so kirurški posegi, tudi onkološke operacije
"Usposobljene sestre in zdravnike ta trenutek prerazporejamo v tretjo intenzivno covid enoto. Potrebno je vedeti, da je pred epidemijo imela naša ustanova le dve intenzivni enoti - kirurško in intenzivno, sedaj imamo tri dodatne intenzivne enote in delo v intenzivni enoti zahteva ustrezno usposobljene ljudi, to so predvsem ljudje z oddelka za anesteziologijo. Zato pričenjajo usihati kirurški programi in tudi ko gre za kirurško onkologijo, se zastavlja vprašanje, koliko je bomo sposobni zagotavljati. Sicer oddelek za onkologijo dela normalno naprej, a zelo pomembne so denimo operacije raka na dojki, ki jih je potrebno opraviti pravočasno, in druge operacije raka. Tukaj se lahko pojavijo težave. Podobne ima tudi bolnišnica Celje, in to je, da je največja in najbolj usposobljena kirurška intenzivna enota namenjena covid bolnikom. Prav tako tri dodatne covid enote. To pomeni, da se je edina intenzivna enota za ostale kirurške programe zmanjšala," o ostalih posegih razlaga Flis.
V UKC Maribor še nimajo podatkov o tem, kako bo šolanje od doma vplivalo na odsotnost zaposlenih. Pisno so zaprosili, da bi za otroke zaposlenih, predvsem tiste do petega razreda osnovne šole, šole vendarle odprli. "Pri nas je predvsem kolektiv mamic in to bi za nas pomenilo velik izpad osebja," pravi Flis.
Poziv k solidarnosti
Postelj za covid bolnike ne bo zmanjkalo, zagotavlja Flis, pljučni oddelek je skoraj v celoti poln, sedaj pričenjajo nameščati bolnike v staro stavbo infekcijskega oddelka, ozko grlo bo število intenzivnih postelj, saj vsaka taka postelja zahteva bistveno več osebja kot običajna.
Kje je rešitev, če pride do najhujšega, torej pomanjkanja kadra tako, da ne bi mogli več oskrbeti vseh intenzivnih covid bolnikov? Vojko Flis: "Dvakrat na teden imamo koordinacijo z UKC Ljubljana in nastala je ideja, da bi, če bomo prišli do točke, ko bomo presegli število intenzivnih postelj, zaprosili za pomoč sosednje države. To se nam zdi edino pošteno do bolnikov. Smo na ravni pogovorov, o tem pa bo morala odločati vlada. A videli smo, kaj se je dogajalo v Bergamu, kjer evropske solidarnosti ni bilo. Pričakujemo, da se bo Evropa znala dogovoriti in da vendarle evropska solidarnost obstaja."
