Dišeči keksovec vabi na Rotovški trg

ŠTR
07.11.2021 04:00
Ne dišijo cvetovi mariborskega keksovca, pač pa v tem, jesenskem času, njegovi listi.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pomečkajte liste med prsti in jih povonjajte. Foto: Borut Ambrožič
Borut Ambrožič

Osrednja enota Mariborske knjižnice je sicer zaprla vrata, a pred njo prav posebno drevo vabi s svojim vonjem. Diši njegovo listje, ki se je v teh dneh obarvalo rumeno. Cercidiphyllum japonicum - katsura ali cercidifil je manjše do srednje veliko drevo z gosto okroglasto do ovalno krošnjo. Botanični arheologi so evidentirali fosiliziran list tega rodu, star je okoli 49 milijonov let in ga zato nekateri imenujejo kar živi fosil. V naravi ga lahko najdemo tudi v obliki grma. Rožnati cvetovi zacvetijo v aprilu.

Borut Ambrožič

V tem obdobju listje diši po karameli, keksih ali medenjakih. Prav ta značilnost je botrovala ideji o projektu Hortikulturnega društva Maribor, da drevesa katsure ali cercidifila pred Mariborsko knjižnico preimenujejo v mariborski keksovec. S projektom, ki ga je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji izvaja skupaj z Mariborsko knjižnico, Skupno službo varstva okolja pri Mestni občini Maribor in drugimi sodelujočimi, želijo širšo javnost opozoriti na zelene zaklade, ki jih lahko občudujemo na mariborskih trgih, v parkih, na ulicah in dvoriščih in so mnogokrat spregledani.

Nosilec projekta Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor, zato poziva vse, ki te dni greste skozi Rotovški trg, da za trenutek postanete, zaprete oči in tudi na ta senzorični način spoznate to posebno drevesno vrsto.

Običajno se posadijo tiste rastlinske vrste, ki ljudi razveseljujejo s svojo barvo listja, cvetenjem, s plodovi, rastline, ki so koristne iz različnih razlogov, in tudi take, ki prijetno dišijo. Ob tem je zanimivo, da ne dišijo le cvetovi ali plodovi, pač pa tudi drugi deli rastline. Med drevesnimi vrstami vsekakor izstopa katsura ali cercidifil, ki mimoidočim s svojimi karamelno dišečimi listi ustvarja praznično vzdušje. Seveda pa ta drevesna vrsta ni edina, ki s svojimi vonjavami razveseljuje ljudi. Zanimiv je še brin Moonglow (Juniperus scopulorum), ki diši po jabolkih in limonah. Med iglavci pa so zaradi vonjav njihovih iglic zanimivi še bela jelka Candicans (Abies concolor), katere iglice dišijo po limoni, Malonyana arborvitae (Thuja occidentalis), ki ima vonj ananasa, Douglasova jelka (Pseudotsuga menziesii), ki diši po grenivki, in rdeča cedra (Thuja plicata), ki diši po svežih jabolkih. Čeprav listi mariborskega keksovca lepo dišijo, niso užitni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta