Ekološko kmetovanje je v Sloveniji že dobro uveljavljeno: Če je bilo leta 2006 v ekološki maniri obdelovanih 26.831 hektarjev kmetijskih površin in podeljenih 1393 certifikatov, je ekološka pridelava leta 2017 zrasla že na več kot 46 tisoč hektarjev, podeljenih pa je bilo več kot 33.000 certifikatov. V ciljih Programa razvoja podeželja naj bi ekološke kmetije do konca leta 2023 obsegale 55.000 hektarjev, je danes na 10. strokovni konferenci Aktualno na področju ekološkega kmetijstva, ki so jo gostili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, dejala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Čeprav ekološki, torej okolju in zdravju prijazen način pridelave, zanima vedno več kmetovalcev, pa cilja ne bo enostavno doseči. Pivčeva je prepričana, da bi k preusmeritvi v ekološko kmetovanje lahko prepričali tudi večje kmete, ki se zdaj ukvarjajo s konvencionalno pridelavo. Zdaj namreč večina ekoloških kmetij deluje v manjših, družinskih okvirjih. Ministrica stavi tudi na povezovanje kmetij, kar je edini način za zagotavljanje večjih količin živil za javne zavode in trgovce ter obljublja manj zapletene birokratske postopke.
Marko Slavič zaposluje na kmetiji že deset ljudi, a opozarja na zapletene razpise in predpise, ki mnogim kmetom zaradi silne birokracije prej grenijo kot lajšajo življenje. Posebna težava je tudi nelojalna konkurenca. Številna živila, predvsem uvožena, prekupčevalci ponujajo kot ekološka, čeprav to niso. Kljub številnim pritožbam na rovaš ministrstva so ekološki kmetje ugotovili, da je njihova panoga v dobri kondiciji in da so v Sloveniji dobri pogoji za ekološko kmetijstvo. In da lahko ekološko kmetijstvo veliko ponudi tudi turistom.
