Jon Knez
Na letališču Edvarda Rusjana Maribor je danes v želji po preizkusu organiziranosti, pripravljenosti in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč za ukrepanje ob letalski nesreči potekala regijska vaja preverjanja pripravljenosti za ukrepanje ob nesreči zrakoplova. Predpostavka je bila, da je potniško letalo med pristajanjem na mariborskem letališču zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze. Nesreča se je po začrtanem scenariju zgodila pri pristajanju letala iz smeri Kidričevo-Maribor v smeri vzletno-pristajalne steze 32, ob pristanku pa je prišlo do poškodbe na glavnem podvozju in požara pod levim krilom. Ob nesreči je v letalu 40 potnikov in šest članov posadke, v tovornem delu letala pa jedka snov.
Poleg uprave za zaščito so na vaji sodelovali tudi štabi civilne zaščite, gasilci, policisti, mariborski dispečerski center zdravstva, UKC Maribor, služba nujne medicinske pomoči mariborskega zdravstvenega doma, kontrola zračnega prometa, pripadniki Rdečega križa in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Skupno 330 ljudi.
Ukrepanje po mednarodnih standardih
Točno ob 9. uri se je zaslišala sirena, kar je pomenilo, da je letalo doživelo nesrečo. K letalu sta se takoj odpravili letališki gasilski vozili, kmalu so prispela reševalna vozila, policija, preostali gasilci in vozila civilne zaščite s prikolico za masovne nesreče.
"Nemudoma smo reagirali. Odzivni čas je praviloma tri minute. Takoj, ko je reagirala naša gasilsko-reševalna služba, je služba za koordinacijo prometa prevzela vlogo odgovorne osebe za obveščanje. Poklicali so 112 in obvestili o nesreči. Koordinacijski center bo nadalje obveščal pristojne o razvoju dogodkov. Na osnovi tega se bodo sprožali različni mehanizmi v okviru načrta za zaščito in reševanje," je med reševalno akcijo pojasnil Smiljan Kramberger, vodja akcije na letališču. Da je požar pogašen, se je medtem slišalo iz vokitokijev. O poteku reševanja je Kramberger še pojasnil, da ukrepajo po mednarodnih standardih in ukrepajo enako kot vsa ostala letališča: "Naši gasilci se redno izobražujejo na Fraportu, imajo vse potrebne licence. Vaje izvajamo predvsem za odzivni čas."
Bojan Lešnik iz nujne medicinske pomoči je poudaril nujnost dobre komunikacije med službami. Nujno je tudi, da se ne zatrpa vseh kapacitet najbližje bolnišnice, zato se v takih primerih razmišlja o več bolnicah, na primer poleg UKC Maribor še Ptuju in Celju. "Po koordinaciji z dispečerskim centrom se odločimo, v katero bolnico bomo peljali poškodovane. Povemo jim tudi, koliko je rdečih, rumenih in zelenih pacientov. V primeru najhujših poškodb je na voljo tudi helikopter. Pri takih akcijah je treba upoštevati tudi vremenske pogoje, danes so razmere odlične, a lahko bi bil snežni metež," je pojasnil. Funkcija policije v takih nesrečah je, da reševalnim ekipam zagotovi nemoteno opravljanje dela. Če bi bilo potrebno, bi tudi zaprli avtocesto, da bi reševalna vozila čim prej prišla do UKC, so povedali vodje vaje.
V UKC takoj formirali poveljniško skupino
Več potnikov letala je bilo prepeljanih v UKC Maribor. Na vhodu v urgentni center je ekipa zdravnikov na čelu z Barbaro Furman, ki je izvajala triažo. Vsakega ranjenca je vprašala, kako se počuti, preverila njegovo stanje, nato pa ga razporedila k ustreznemu specialistu. "Ko so nas obvestili o nesreči, smo formirali bolnišnično poveljniško skupino, ki je formirala vse potrebne skupine - od kirurgov, anesteziologov, urgentnih zdravnikov. Do zdaj smo oskrbeli 15 poškodovancev, od tega jih je bilo devet z najhujšimi poškodbami. Še nekje 15 jih pričakujemo," nam je povedala.
Glede pripravljenosti na množične nesreče je povedala, da imajo vnaprej pripravljen protokol, ki se sproži, ko prejmejo klic o možnosti nesreče. "Glede na stopnjo alarma se formirajo dodatne ekipe, pokliče se dodatna pomoč. Zmeraj se pričakujejo težave, kot so ozka grla - enote intenzivne terapije, pomanjkanje postelj, ventilatorjev, strokovno usposobljenega osebja. Če so v nesreči prisotne kemijske snovi, moramo vzpostaviti še dekontaminacijske enote. Z vajo v bistvu obnavljamo protokole, sezname vpoklicanih. Z vajo kot temeljito evalvacijo ugotovimo, kaj delamo dobro in kaj moramo še izboljšati," je še povedala zdravnica.
Po izvedeni vaji je vodja regijske uprave za zaščito in reševanje Ivana Grilanc dejala, da bo o uspešnosti vaje pričala naknadna analiza: "Z analizo bomo dobili informacije o nejasnostih in nedorečenostih. Nato bomo na podlagi tega prilagodili načrte za reševanje v tovrstnih množičnih nesrečah." Poudarila je, da mariborska izpostava še vedno nima svoje prikolice za masovne nesreče, za vajo so si jo izposodili od kolegov iz Murske Sobote. Kramberger je izpostavil kadrovski manko in pomembnost tovrstnih vaj, saj se udeležene službe na ta način izobražujejo in dobijo nove izkušnje.
