Barbara Gavez Volčjak
Današnje jutro ni obetalo vremena za piknike in proslave na prostem. Morda je to razlog za skromno udeležbo na pohodu do Trikotne jase, s katerim se je začela osrednja prireditev za Štajersko ob prazniku dela pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Območna organizacija ZSSS za Podravje in Koroško je letošnje praznovanje pripravila na Snežnem stadionu pod Pohorjem.
Pohodniki, ki so se ob 10. uri zbrali pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače, so pod vodstvom Mira Križmana iz Športnega društva Pohorček izvedeli marsikaj zanimivega o Pohorju in zgodovini njegove gospodarske vloge. Večina udeležencev pohoda redno obiskuje Pohorje, le ena se je med njimi znašla po naključju. "Prvi maj je za nas na Koroškem praznik, običajno se ljudje odpravijo na Gruberjev vrh, nekoč so bile velike proslave tudi ob Ivarčkem jezeru," je povedala Mirjana Polovšak iz Mežice.
Simbol boja za delavske in socialne pravice
Ob 12. uri se je z nastopom Godbe Ruše z mažoretkami začel uradni del prireditve na Snežnem stadionu. Po koračnicah so obiskovalci lahko prisluhnili še ubranemu petju Moškega pevskega zbora Slava Klavora. Organizatorji so za prvih 300 obiskovalcev pripravili brezplačen golaž, tako da so se klopi hitro napolnile.
Osrednja govornica Majda Marolt, predsednica sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, je poudarila, da 1. maj kot simbol boja za delavske in socialne pravice v Sloveniji praznujemo že od leta 1890. Rezultati dela sindikatov v Evropi so delovnopravna zakonodaja, Mednarodna organizacija dela, konvencije in deklaracije, pokojninski sistem, varnost in zdravje pri delu. "Letošnji 1. maj je priložnost, da na glas ponovimo svoje zahteve: vrnitev k socialnemu dialogu v okviru ekonomsko-socialnega sveta, sodelovanje v pogajanjih, v katerih bomo našli rešitve, ki bodo sprejemljive za vse. Najnižja osnovna plača mora biti najmanj v višini minimalne plače. Sistem, ki dopušča najnižje plače pod višino minimalne plače in doplačilo do minimalne, je diskriminatoren, nepošten in nedostojen, zato ga je treba spremeniti bodisi s socialnim dialogom bodisi s spremembo zakona o minimalni plači," je izpostavila Maroltova. Naštela je še nekaj aktualnih sindikalnih zahtev: pravičnejšo davčno obremenitev, razbremenitev delavk in delavcev ter večjo obremenitev kapitala. "Zahtevamo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pravico do dostopa do osebnega zdravnika, dostojne pokojnine, učinkovitejše varstvo delavskih pravic, uveljavitev pravilnika o poklicnih boleznih, skrajševanje polnega delovnega časa. Ob 1. maju od politike zahtevamo spremembe na bolje, sodelovanje in spoštljiv odnos do vseh delavk in delavcev. Ustvarimo dovolj, treba pa je bolj pravično porazdeliti," je dejala govornica. Ob koncu se je zahvalila vsem članicam in članom za podporo, k včlanitvi v sindikat pa pozvala tudi druge. "Zavedamo se pomena organiziranosti in moči, ki jo prinaša organiziran boj za delavske pravice. Pridružite se, skupaj lahko storimo več," je poudarila Majda Marolt.
Moč sindikatov odvisna od števila članov
Kakšno vlogo ima danes sindikalno gibanje, je v neformalnem pogovoru opisala Jolanda Lašič, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška. "Ne smemo pozabiti, da sindikati sodelujejo v ekonomsko-socialnem svetu pri oblikovanju zakonodaje. Vlogo imajo pri pogajanjih za kolektivne pogodbe na nivoju dejavnosti za vso državo, kot predstavniki delojemalcev se pogajajo za njihove pravice. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec upravičen do osnovne plače in dodatkov, višina obojih pa je določena s kolektivno pogodbo, ki je stvar pogajanj. Rezultat pogajanj je v veliki meri odvisen od moči sindikatov, ta pa je odvisna od števila članov. Če se ljudje ne bodo včlanjevali v sindikate, bomo na dolgi rok vsi na slabšem," je poudarila Jolanda Lašič. Pomen delavskih pravic, doseženih v desetletjih bojev, je po njenem mnenju lepo viden pri vedno večjem številu prekarnih delavcev, ki niso več zgolj mladi. "Pogosto nimajo zagotovljenih osnovnih delavskih pravic, na primer plačanega regresa za letni dopust, nimajo dopusta, prevoznih stroškov, malice, odmora, na kratek rok ne morejo koristiti bolniške. Na dolgi rok se jim bo to poznalo pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja. Prav tako ne morejo dobiti kreditov, torej načrtovati prihodnosti. To je stresno za prekarce, težava pa je tudi za državo, saj se proračun polni iz prispevkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno, prekarci pa vplačujejo obvezne minimalne prispevke, kar se bo na dolgi rok poznalo pri vzdržnosti teh blagajn," je še orisala Lašičeva. Prekarci se le redko včlanjujejo v sindikate, za svoje pravice se morajo zato boriti sami, v pogajanjih z delodajalci pa niso tako močni kot sindikati.
Geslo Skupaj smo močnejši še velja
Med obiskovalci prireditve je bila tudi Darinka Avguštiner, bivša predsednica sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije ter sindikalistka v UKC Maribor. Meni, da se mladi ne zavedajo dovolj pomena boja za delavske pravice. "Morda smo za to krivi tudi starejši, ker jim tega nismo znali dovolj predstaviti, saj smo živeli v blaginji, ki nam je zagotavljala vse. Imam pa občutek, da nove generacije, ki delajo v povsem drugačnih razmerah, počasi ugotavljajo, da se je treba sindikalno združevati in da geslo Skupaj smo močnejši dejansko velja." Tudi Avguštinerjeva je izpostavila prekarne delavce, ki nimajo zagotovljene prihodnosti. "Tragedija je, da nam je to ušlo iz rok, čeprav so nas kolegi sindikalisti iz Nemčije že pred leti zelo opozarjali, da se moramo z vsemi silami upreti razvrednotenju dela," je poudarila sogovornica.
Med obiskovalci prireditve so sicer prevladovali tisti, ki so svoje delavske boje že izbojevali in zdaj uživajo sadove svojega dela, torej upokojenci. Helena iz Ruš je pogrešala nekdanje vzdušje na prvomajskih prireditvah, ki se jih pogosto udeležuje. "Sprašujem se, kam vodi izgorevanje sedanje aktivne generacije v službah in kaj bo z našimi vnuki," je dejala. Predstavnik prav te, aktivne generacije, Renato iz Maribora, se je prireditve udeležil prvič po več letih, ker med prazniki ni nikamor odpotoval. "V časih, v kakršnih živimo, se mi zdi praznik dela pomemben. Sem član sindikata SVIZ. Organizator se je kar potrudil s programom, udeležba pa je odraz časa, v katerem živimo, v demokraciji lahko vsak gre, kamor hoče," se je nekoliko čudil, da pod Pohorje ni prišlo več ljudi. Prireditev se je ob glasbi in druženju nadaljevala do večernih ur.
