Foto: Igor NAPAST
Kamnite kocke, po katerih stopamo v mnogih slovenskih mestih in so znamenje upora proti (mariborski) oblasti, pogosto prihajajo iz vasice Cezlak na južni strani Pohorja v občini Slovenska Bistrica. Tam je nahajališče mogočnega, milijone let nastajajočega pohorskega tonalita, ki ga izkoriščajo in predelujejo že 130 let. Visoka obletnica in vabilo podjetja sta bila razlog, da je kamnolom in družbo Mineral danes obiskal predsednik države Borut Pahor.
Kako delati v času virusa
"Podjetje je uspelo ves čas spoštovati (protikoronske, op. p.) ukrepe in je lahko normalno poslovalo. Vsi zaposleni so ohranili delovna mesta, še več, v tem času je podjetje celo zaposlovalo. Okužbi se niso mogli izogniti, a so poskrbeli, da so bili okuženi v karanteni in so veljali vsi strogi varnostni ukrepi. To sporočilo je pomembno za mesece, ki prihajajo," je povedal predsednik. Ker bo novi koronavirus kljub cepilni akciji še nekaj časa prisoten, bo poslovni svet moral najti načine, kako delati naprej, meni Borut Pahor. Pohorcem je zaželel uspeh in jih pohvalil, da "z lepim kamnom oskrbujejo našo lepo domovino".
"Z lepim kamnom oskrbujejo našo lepo domovino"
Pohorski tonalit, ki so mu v preteklosti rekli pohorski granit, čeprav je geološko granodiorit, je sive barve z modrikastim odtenkom in zelo odporen proti zmrzovanju in obrabi. Velja za pomemben del naravnega bogastva in slovenske kulturne dediščine. V Cezlaku ob 130. obletnici kamnoloma letos obeležujejo še 110 let izdaje katastrskega načrta kamnoloma.
Začelo se je s kmetom
Pohorski tonalit v Cezlaku je leta 1891 pričel pridobivati kmet Cezlak z dovoljenjem Windischgrätzov, ki so kasneje prevzeli upravljanje kamnoloma. Leta 1919 ga je odkupil Nemec Erlich. Zaradi gospodarske krize od 1930 do 1935 kamnolom ni deloval. Leta 1941 so ga Nemci podržavili in predali avstrijskemu podjetju SS Gratz. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran in imel 550 delavcev. Povezani okoliški kamnolomi so od 1962 do 1976 delali pod imenom Ingmag. Leta 1984 se je Cezlak priključil Mineralu.
Pol zaposlenih in lastnik so tujci
Stanka Mišković, menedžerka Minerala, ki ima 205 zaposlenih in sedež v Podpeči pri Brezovici, je dejala, da jim je "obisk predsednika dal nov zagon za ambiciozne cilje v prihodnosti. Ves čas epidemije pazimo na zaposlene. Širimo se, iščemo nove trge in zaposlujemo. Imamo znanje, dobro ekipo in tehnologijo, ki smo jo pred nekaj leti v celoti zamenjali in s tem povečali kakovost in ugled. Zaradi pomanjkanja domače delovne sile, ki jo v prvi vrsti iščemo na zavodu za zaposlovanje in v Sloveniji, je polovica zaposlenih iz tujine," je pojasnila.
Mineral upravlja tri kamnolome v Sloveniji, poleg Cezlaka ima še nahajališča apnenca in marmorja na Lesnem Brdu in v Podpeči, skupno enajst kamnolomov na območju bivše Jugoslavije. Lastnik Minerala je bosanski podjetnik Fehim Selek, ki je začel s tovarno nogavic v srbskem Novem Pazarju, danes pa s povezanimi družbami obvladuje (gradbene) posle v Nemčiji in na Balkanu. Mineral je prevzel leta 2019. To leto so zaključili s 14 milijoni evrov prihodkov, kar je dvainpolkrat več kot leto prej.
Prevzeli bi Cestno podjetje Ptuj in šli v tujino
V Cezlaku prodajo okoli 4000 kubičnih metrov kamna na leto. Proizvodnja se od leta 2017, ko je bilo podjetje skoraj pred stečajem, povečuje, je predstavila menedžerka. Zalog tonalita je še za vsaj 120 let, ocenjujejo v Mineralu. Usmerjeni so predvsem na slovenski trg, vendar se spogledujejo tudi s tujimi. "Prisotni smo po vsej državi. Ponekod smo glavni izvajalci, drugje podizvajalci. Naši kupci so podjetja, investitorji, zlasti javni investitorji pri prenovi trgov v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti. Ukvarjamo se tudi z maloprodajo fizičnim osebam," je naštela Miškovićeva.
Potrdila je, da so v dogovorih za lastniško povezovanje s Cestnim podjetjem Ptuj, saj želijo svojo dejavnost širiti na visoke in nizke gradnje. Prevzem ptujskega podjetja bi jim odprl nove možnosti v poslih in na razpisih v Sloveniji in tujini. Odločitev naj bi bila znana kmalu.
