Ribiška družina Maribor je danes v sodelovanju z Mestno občino Maribor v Koblarjevem zalivu izvedla izpust rib v reko Dravo. Vanjo so vložili približno tono ploščičev, rib iz vrst krapovcev, ki so v Dravi avtohtoni. "Vložili smo ribe stare do tri leta in velike do 25 centimetrov, ki imajo dovolj energije in vzgona za nadaljni razvoj. Ploščiči so v Dravi dominatne ribe in so skozi zgodovino ta del Drave osvojili kot svoj biotop. Ne nazadnje se tudi pas, v katerega smo jih vložili, imenuje ploščični pas," je povedal predsednik Ribiške družine Maribor Bojan Javornik.
"Vlaganje rib je praktično edina možnost, da ohranjamo življenje v Dravi."
Ribe so bile vzgojene v ribogojnici in so genetsko čiste, zrasle pa bodo tudi do petkratnika sedanje velikosti. Vlaganje rib v Dravo je pomembno zato, ker se ribe v njej same ne drstijo v zadostni meri za ohranjanje življenja.
"Za drst rib mora biti res neko naravno okolje, Drava v tem delu pa je, kljub čistosti vode, vseeno degradirana z nekimi gradbenimi in drugimi posegi človeka, ki pa nam, ljudem, pač omogočajo boljše življenje. Tako je vlaganje rib praktično edina možnost, da ohranjamo življenje v Dravi. Takih akcij sicer naša družina, ki skrbi kar za 66 hektarjev vodnih površin, izvaja veliko. vsak hektar naše vode je skrbno negovan in v njem intenzivno čuvamo življenje. Vsaka voda predstavlja nek življenjski milje in če je prazna, potem je namenjena sama sebi. Če pa je v njej življenje, je to tudi neki indikator čistosti. To je potem tudi najboljši monitoring, ki ga lahko človek izvaja, da spremlja življenje v vodi. Če je to bogato, pomeni, da je ta voda tudi relativno čista. In ta del Drave je, razen, ko nam ga skalijo Avstrijci, zelo čist. Verjetno je še nekaj ostankov težkih kovin iz Mežice, ampak se z leti tudi to manjša," še razlaga Javornik.
"Včasih je v Dravi živelo okrog 40 vrst rib, danes jih je pol manj."
Včasih je v Dravi živelo okrog 40 vrst rib, danes jih je pol manj. Relativno veliko je smučev, ki so najbolj odporni in imajo najmanj naravnih sovražnikov, v glavnem jih ogroža predvsem človek, potem so tu še mrene, podusti, platnice, pa tudi jatne ribe, kot so rdečeoke ali zelenike.
"Nekaj pa je tudi roparjev, kot so ščuke, ki jih v Dravo prav tako vlagamo. Nam pa je žal, da nekaterih rib, ki so tu dominirale, kot so denimo sulci, skorajda več ni. Ne prenesejo namreč tako visokih temperatur, na kar pa mi nimamo vpliva," še pravi Javornik.
