Igor Selan
Gradnja predora pod središčem Maribora je mogoča in tehnično izvedljiva, je pokazala študija, ki jo je pri podjetju IRGO Consulting naročila mariborska občina. Kot je znano, občina že dlje časa išče potencialne rešitve za prometne zagate na levem bregu Drave, ki nima ustrezne prometnice na osi vzhod-zahod. Urgentno iskanje nove rešitve se je kot še posebno nujno pokazalo, ko je občina letos za ves promet zaprla prenovljeni Glavni trg in del Koroške ceste do osrednje tržnice, zaradi česar se je v Mladinski, Maistrovi, Krekovi in še v nekaterih drugih ulicah v središču mesta promet še dodatno povečal. V načrtu je tudi zaprtje Lenta, ki ga namerava občina prenoviti prihodnje leto.
Predor v dolžini 980 metrov bi tekel pod Gosposvetsko cesto in Slovensko ulico.
Optimalna rešitev za zahodni uvoz v predor bi bilo križišče Gosposvetske in Vrbanske ceste, ki bi ga preoblikovali v krožišče.
Za vzhodni uvoz se predvideva križišče Partizanske in Titove ceste.
Hitrost v predoru, ki bi bil dvopasoven, po en pas v vsako smer, bi bila omejena na 50 kilometrov na uro, pri vstopih pa na 40.
Posebno zahteven uvoz pri frančiškanski cerkvi
Kot izhaja iz sporočila občine, bi predor, ki bi tekel pod Gosposvetsko cesto in Slovensko ulico, bil dolg slab kilometer. Optimalna rešitev za zahodni uvoz v predor bi bilo križišče Gosposvetske in Vrbanske ceste, ki bi ga preoblikovali v krožišče, za vzhodni uvoz pa križišče Partizanske in Titove ceste. A bi predvidena rešitev, kot je videti tudi na grafični upodobitvi, arhitekturno pomembno vplivala na veduto Partizanske ceste in območja pri frančiškanski cerkvi. Zato so vzhodni uvoz v študiji identificirali kot posebno zahtevnega, zaradi česar ga bo občina skupaj s strokovnjaki različnih strok v postopku recenzije obravnavala posebej, preučila pa bo tudi možnosti podaljšanja predora v smeri vzhoda do križišča Partizanske ceste z Meljsko oziroma do hitre ceste skozi Maribor (do stavbe nekdanjega Giga Sporta)."Iskanje optimalne rešitve v postopku študije variant je namreč predmet vsake tako zahtevne investicije," pravi podžupan Samo Peter Medved.
Daljši predor bi gradnjo bistveno podražil
Mariborski podžupan predvideva, da bo predlagana rešitev sprožila precej polemik, vendar je sam prepričan, da je primerna, in to iz več razlogov. "Res je, da je danes na tem delu pred cerkvijo cona z malo prometa (dostava, taksi), vendar vedno ni bilo tako. Ne nazadnje so, že ko so cerkev konec 19. stoletja zgradili, to postavili ob tedanji prometnici. Območje vzhodnega uvoza v predor je tudi predmet arhitekturne obdelave v smislu ureditve urbanega prostora brez prometa na območju pred samo cerkvijo, pri čemer bi portal območje v celoti varoval pred hrupom in drugimi vplivi prometa," razlaga Samo Peter Medved.
Če bi predor podaljšali, bi izgubili nekaj prometne učinkovitosti, razmišlja podžupan, križišče Partizanske ceste z Meljsko je že zdaj prometno problematično in neustrezne pretočnosti. "Ob tem bi pri predoru, daljšem od enega kilometra, morali zgraditi tudi interventni uvoz in izvoz, izvesti bi morali tudi prezračevalne sisteme, kar bi gradnjo bistveno podražilo," predlagano rešitev utemeljuje Medved.
Hitrost bi omejili na 50 km/h
Kot še izhaja iz sporočila občine, naj bi bile geološke razmere na območju predora dokaj homogene, tako da bi bilo predor mogoče v celoti izvesti v sloju prodnatih sedimentov, prav tako tudi v skladu z zahtevami uredbe o vodovarstvenem območju, na katerem bi potekala gradnja. Predor naj bi kopali s pomočjo metode NATM (New Austrian Tunneling Method), saj naj bi ta omogočala največjo kontrolo stabilnosti izkopa in omejitev vplivov na okoliško zemljino. Obenem naj bi gradnja predora ponujala tudi možnost učinkovite rabe geotermalne energije. Z uporabo toplotne črpalke bi namreč predor lahko služil tudi za ogrevanje in ohlajanje stavb na površini nad njim, kar bi lahko občutno zmanjšalo njihove obratovalne stroške. Obenem bi z geotermalno energijo lahko ogrevali tudi strme vstopno-izstopne klančine, s čimer bi bila zagotovljena tudi dodatna varnost v prometu. Hitrost v predoru, ki bi bil dvopasoven, po en pas v vsako smer, bi bila omejena na 50 kilometrov na uro, pri vstopih pa na 40.
Najhitreje čez štiri do pet let
Kot sporočajo iz mariborske občine, je investicija v 980 metrov dolg predor ocenjena na 25 milijonov evrov, najkrajši možen čas, v katerem bi predor lahko zgradili, pa je od štiri do pet let. "Seveda, če bi imeli pred seboj realno finančno konstrukcijo," izpostavlja podžupan Samo Peter Medved. Problem je namreč v tem, da občina tega projekta ni sposobna financirati sama.
"Želja občine je, da bi to potezo kategorizirali kot državno cesto, brez tovornega tranzita, kar je mogoče, a je treba pripraviti ustrezna gradiva. O tem smo se tudi že pogovarjali z Direkcijo za infrastrukturo in pristojnim ministrom. Žal za gradnjo cestne infrastrukture baje ni več mogoče evropskih sredstev pridobiti neposredno, čeprav to še preverjamo. Je pa občina vsekakor sposobna pripraviti prostorsko in projektno dokumentacijo in investicijo pripeljati do gradbenega dovoljenja," še pravi Medved.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
