Grema na kafe s Stipetom Jeričem: Epidemija je povzročila blazno škodo

Miha Dajčman
09.06.2021 06:06
Z direktorjem Mariboxa, dolgoletnim sodelavcem NK Maribor in nekdaj prvim obrazom regionalne televizije RTS, o ponovnem odprtju kino dvoran, minulem evropskem prvenstvu v nogometu do 21 let, vijoličastih spominih in željah za Maribor.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"NK Maribor je zgodba o uspehu in vsak uspeh temelji na vzponih in padcih," pravi Stipe Jerič.
Foto: Sašo BIZJAK
Sašo Bizjak

Preden je v Mariboru prevzel številne izstopajoče funkcije in položaje, je Stipe Jerič mnogo let živel v tujini, kjer se je tudi izobraževal. "Od daleč se najbolje vidi, kako se Maribor spreminja, transformira," pravi direktor Mariboxa in predstavnik za odnose z javnostmi v NK Maribor, ki je bil med minulim evropskim prvenstvom v nogometu lokalni vodja prizorišča v Ljudskem vrtu. Z Jeričem smo kavo pili na terasi Mariboxa, ki so ga odprli pretekli teden. "Kava zame ni nujno potreben napitek za jutranje prebujanje, uživam pa ob kavi, ko se lahko z nekom družim in pogovarjam," pojasni Jerič, ki rad obišče lokale v središču mesta, kjer je doma.

Pred dnevi ste odprli Maribox, že ta teden organizirate premiero, hitro ste se odzvali na sproščanje ukrepov.

"Na ponovno otvoritev smo se začeli pripravljati prvi dan po zaprtju. Vedeli smo, da moramo ta čas izkoristiti za nekatera vzdrževalna dela znotraj objekta, veliko smo investirali, želeli smo še več, da bi bilo udobje obiskovalcev še večje, a smo marsikateri plan morali za nedoločen čas odložiti, pripravljena sredstva so bila porabljena za golo preživetje, ohraniti smo želeli delovna mesta, kar nam je uspelo. Smo pa izgubili dve leti za nekatere zastavljene investicije. Željni smo bili ponovnega zagona projektorjev, vrnitve gledalcev in želimo se vrniti na mesto, kjer smo bili pred epidemijo. Neverjetno dolgo obdobje je za nami, ko nismo bili odprti za obiskovalce. Ko smo zapirali, smo bili prepričani, da bo to trajalo le nekaj mesecev, danes vidimo, da je ta epidemija povzročila blazno škodo. Ne le za našo dejavnost, kinematografijo in gostinstvo, škodo je povzročila pri načinu življenja, ki se je spremenil, in v razmišljanju ljudi. Sprašujejo nas, ali lahko pridejo v kino, pod katerimi pogoji, kaj preverjamo ... Veliko je omejitev in te so problem pri vzpostavljanju dejavnosti na noge, želimo namreč poslovati trajnostno vzdržno."

Sašo Bizjak

V zadnjem letu je obstal šovbiznis, tudi filmska industrija. Kako je sedaj z distribucijo filmov, kakšen je izbor vsebin?

"Za nas je zelo pomembno, da imamo čim bolj bogato filmsko izkušnjo. Lansko poletje po prvem valu nismo imeli novih filmskih naslovov, ker se trg ni odprl, ustavila sta se filmska produkcija in distribucija. Soočali smo se s pomanjkanjem novih filmov, kar se je poznalo na obisku. Zdaj imamo nove filme, a tudi prihod novih filmov je odvisen od svetovnega trga. V Sloveniji smo od velikih centrov trenutno odprti le mi. Dokler ne bodo odprti še ostali centri, ne bomo dobili zadostnega števila najboljših filmov. To predstavlja težavo. Zakaj centri niso odprti? Omejitve so še vedno prevelike. Ukrepi, ki veljajo za kinematografijo, so nerazumljivi. Ne vemo, zakaj je prepovedano uživanje hrane in pijače v kino dvorani, ob tem ko velja PCT-pogoj, v restavraciji pa je to dovoljeno. Kino dvorana ni tvegan prostor, je velika, dobro prezračevana, gledalci ne govorijo ... Gre za diskriminatorne ukrepe, ki so za nas nerazumljivi. Hrana in pijača pa za komercialne kinematografe predstavljata zelo pomemben vir dohodka. Brez tega vira ne moremo ekonomsko učinkovito delovati."

Za vami so naporni dnevi. Med evropskim prvenstvom do 21 let ste v Mariboru skrbeli za organizacijo tekem v Ljudskem vrtu.

"Maribor je najbolj nogometno mesto v Sloveniji, zagotovo se lahko primerja z evropskimi mesti, kjer je doma vrhunski nogomet. Zasluženo smo gostili tekme mladinskega evropskega prvenstva, kar smo lahko opazili, ko so se na stadion lahko vrnili gledalci. Vidi in čuti se, da je Ljudski vrt nogometna duša tega mesta. Tam preživljamo ogromno časa, ne le nogometnega, ampak tudi pri organizaciji vsega, kar k velikemu klubu spada. Organizacija tekem evropskega prvenstva v Mariboru je bila brezhibna, čeprav je bilo veliko povezano z obnovo zahodne tribune, ki je bila marca še gradbišče. Močno smo se potrudili, tudi z Mestno občino Maribor in izvajalci del, da je bila tribuna lahko odprta za izločilne boje. Uporabno dovoljenje smo dobili le nekaj ur pred četrtfinalno tekmo. To je posebnost Maribora, ko vemo, da nekaj moramo narediti, stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega."

Sodelavec NK Maribor ste od leta 1998. Kako ste doživljali vse vzpone in padce vijoličastih?

"NK Maribor je zgodba o uspehu in vsak uspeh temelji na vzponih in padcih. Ni kolektiva, ki ne bi doživljal takšne zgodbe. Pomembno pa je, da se je klub vedno znal pobrati. Vsak padec je bil tudi pomembna šola za naprej. Prva uvrstitev v ligo prvakov je bila neverjeten uspeh glede na pogoje, pod katerimi je klub deloval. Maribor se je nato kljub finančnim turbulencam rešil. S prihodom športnega direktorja Zlatka Zahoviča se je začela nova zgodba, ki se je gradila deset let, sledili so uspehi, klub je na vseh ravneh deloval homogeno in s 100-odstotno prizadevnostjo. Od čistilke do predsednika, vsi morajo dihati za klub in imeti skupen cilj. Zdaj smo v tranziciji, ki je normalna, imamo zaupanje, da bo Maribor nadaljeval uspešno pot."

Sašo Bizjak

TV Golica te dni v prostorih nekdanjega RTS-a snema oddaje za prihodnjo programsko sezono. Kakšne misli vas prešinejo ob omembi RTS-a, katerega obraz ste bili dolga leta?

"RTS je zame osebno boleča zgodba. Naredili smo dober medij, ki je v Sloveniji veljal za pomemben regionalni TV-projekt, ekipa je bila fantastična. To se je pokazalo v letih, ko je zarezala kriza. Ti ljudje so vztrajali, želeli, upali in verjeli, da se bo ta medij rešil. Veliko truda je bilo vloženega, a projekt ni uspel. V finančni krizi, ki je nastala leta 2008, ni bilo prostora, da bi nadoknadili finančne zaostanke. Ni bilo možno pridobiti partnerja, ki bi bil pripravljen prevzeti tveganje za investicijo v medij, ki ni nacionalen. Velika nesreča je bila, da smo največji investicijski projekt, selitev iz Melja v dvorano Union, zaključili tik pred globalno krizo. Tega nihče ni mogel predvideti. Kasneje je bil na dražbi medij prodan, prišli so kitajski vlagatelji, ki pa o delovanju medija v Sloveniji niso vedeli nič. Danes je ta medij nepomemben, kar je boleče za vse, ki smo tam soustvarjali zgodbo."

Kakšna je vaša želja za Maribor?

"Kratkoročno gledano, si želim, da bi NK Maribor to poletje čim dlje nastopal v Evropi, da se uvrstimo v skupinski del konferenčne lige. Prepričan sem, da bi bil uspeh ​iniciator pozitivnega dogajanja v mestu, tudi za Maribox recimo. Manjka nam optimizma, preveč je bilo v zadnjem letu negativne retorike in apokaliptičnih napovedi, ljudje potrebujejo optimizem in spodbudo. Ponovno moramo zaživeti."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta