Hiška, ki kaže skromni nekoč

Hiška, zgrajena 1880. leta, ki so jo pred četrt stoletja prenesli iz Trčave na območje Račjega dvora - stoji kakšnih sto, dvesto metrov za dvorcem ob eni od poti, po katerih lahko sprehajalec sklene svoj sprehod po Kalvariji, je zadnja leta močno propadala. Če ne bi bilo obnove, za katero so se odločili lastniki benediktinci, bi kmalu ne bilo več kaj reševati, saj bi hiško uničil zob časa. A že dobiva lepšo podobo: ima novo slamnato streho, obeta pa se tudi prenova fasade in njene notranjosti.
"To je bila hiša družine Wagner, ki je živela v vinorodnem zaledju Maribora. Po Zapisniku duš iz leta 1906 so bili Wagnerji želarji, to pomeni, da so bili za razliko od viničarjev lastniki hiše. Njihova posest, ki je bila velika 60 arov zemlje, je obsegala vinograd, travnik in njivo," razlaga Suzana Vešligaj, konservatorska svetovalka iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Dediščina, ki je doslej propadala

Na sedanjo lokacijo so njihovo skromno hišo prenesli v letih 1994–1995 v okviru projekta Muzej na prostem Račji dvor. Suzana Vešligaj: "V okviru vsebinskega koncepta projekta muzeja na prostem je bilo načrtovano predstaviti stavbno tipologijo treh geografskih enot: Slovenskih goric, Dravskega polja ter Pohorja in Kozjaka. Wagnerjeva hiša je primer stavbarstva, značilnega za gričevnat predel mariborske okolice."

Za Mariborčane

"Nimamo posebnih načrtov za to hiško, ostane naj muzejski eksponat kot primer viničarske hiše," pa pravi direktor Benediktinskega dvora, ki je lastnik hišice, Janez Flac in doda, da so se za obnovo odločili izključno iz razloga, da objekt ne propade. Kaj bi lahko nastalo tam, "še ne vemo - naj bo za Mariborčane". Obnova strehe jih je stala devet tisoč evrov, za nadaljnjo obnovo pa nameravajo zaprositi za sofinanciranje tudi mariborsko občino, še pravi Flac in navrže, da pa bi "morda imelo kaj posluha za te stvari tudi ministrstvo za kulturo".