(INTERVJU) Štajerska ginekologinja leta 2021: Ljudi je treba pošteno plačati

Že drugo leto zapored je naziv štajerske ginekologinje prejela Renata Završnik Mihič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva. In enako kot lani se je lahko za priznanje zahvalila samo s posnetkom na spletu, saj je bila slavnostna podelitev zaradi epidemičnih razmer odpovedana. Toda svojim pacientkam, ki so v velikem številu glasovale zanjo, se je Završnikova vse leto posvečala še bolj kot prej. "Ginekologi na primarni ravni, ki opravljamo preventivne preglede, preglede zaradi bolezni in težav ter pri nosečnicah, smo delali ves čas, odkar je bila razglašena epidemija," sogovornica razlaga, da se delovni tempo njenega tima med epidemijo ni prav nič umiril, temveč se je kvečjemu še pospešil.

Zaradi oteženega dostopa do zdravnikov se je v zadnjem letu razmahnila tako imenovana telemedicina, zdravniške obravnave na daljavo, po telefonu ali spletu. Ste se tudi vi odločili zanjo?

"Tako je, zdaj odgovarjamo na vprašanja pacientk tudi po telefonu in elektronski pošti, slednje je naposled odobrila in uvrstila med plačane storitve tudi zavarovalnica. Tovrstno svetovanje se je izkazalo za koristno, ker se je zmanjšalo število obiskov v ambulanti in s tem gneča v čakalnici. Vendar se je po svoje odprla Pandorina skrinjica, saj sedaj pošta prihaja 24 ur na dan, pacientke pa pričakujejo rešitev za svoje težave čim prej. Nekatera elektronska sporočila so precej obsežna in obravnava terja več časa. Treba je pregledati pacientkino kartoteko in napisati strokovni odgovor. Tega ne moreš opraviti kar po telefonu, kakor zdravniki večinoma pregledujemo elektronsko pošto. In tega seveda ne moremo početi med tem, ko so pacientke v ambulanti, temveč tako rekoč v prostem času."

Kako zdaj, po začetni negotovosti, poteka delo v vaši ambulanti, ki je slej ko prej v senci covida-19?

"S covidom-19 smo se navadili delati, saj v ginekoloških ambulantah od septembra letos ni zahtevan pogoj PCT. Sicer sprašujemo pacientke, ali ga izpolnjujejo, in smo veseli, če so cepljene in s tem zaščitene, ni pa to pogoj za sprejem v ambulanto."

Kako pa sami doživljate delo s pacientkami v ambulanti, imate kakšne pomisleke, čutite strah?

{api_embed_photo_L30}733460{/api_embed_photo_L30}

"V začetku leta 2020, ob pojavu novega koronavirusa, smo bili prestrašeni. Upoštevali smo strokovnjake, ki so pojasnjevali, da se virus prenaša s stikom in da je treba prostore razkuževati in prezračevati po odhodu vsake pacientke. Predvsem nas je skrbelo, da bi se lahko kdo okužil pri nas, zato smo se tudi med prvimi odločili za cepljenje. Danes je cepljena tudi vsaj polovica pacientk, poleg tega smo ugotovili, da lahko bolezen z zaščitnimi ukrepi in cepljenjem obvladamo. Strah pred njo je zato nekoliko manjši, še vedno pa ostaja veliko spoštovanje.

Že v začetku epidemije so nam pacientke sporočale, če so zbolele za covidom-19, da se ne bi okužba morebiti širila iz naše ambulante. Vse take dogodke smo prijavljali strokovnim službam in prosili za nasvet, ali je treba ambulanto zapreti, a na srečo ni bilo treba. Nekatere pacientke so namreč prihajale k nam tudi z neginekološkimi težavami, ker pač niso mogle do izbranega osebnega zdravnika, če je bil denimo premeščen na drugo delovišče."

Toda to je pomenilo za vas dodatno obremenitev, kajne?

"Potrebne je bilo nekaj dodatne organizacije, naročanje in prihajanje ob točno določenem času, da ni bilo gneče v ambulanti. Ko so se pacientke navadile in so prihajale pripravljene, z vsemi izvidi in potrebnimi datumi v roki, da niso izgubljale časa, smo časovni normativ uspešno izpeljali."

Lani sva govorili o vašem angažmaju v strokovnih skupinah, ki si prizadevajo za izboljšanje razmer v ginekologiji na primarni ravni. Se je v tem času kaj spremenilo?

"Primarni nivo ginekologije je v Sloveniji precej dobro urejen, z razmeroma majhnim vložkom države naredimo ogromno. Lahko pokažemo zelo dobre rezultate pri maternalni umrljivosti, vodenju nosečnosti, imamo najnižjo stopnjo mladostniške nosečnosti, zmanjšuje se število splavov, dostopni smo za kakršnokoli kontracepcijo, svetujemo pri težavah v menopavzi. Vse to je za sistem najučinkovitejša in cenovno najugodnejša oblika zdravstvenega varstva. Se je pa v epidemiji tudi pri nas pokazala težava s kadrom, ki je prisotna v vsem našem zdravstvenem sistemu.

Lahko imate vrhunsko opremljene ambulante, ampak brez zdravnikov in medicinskih sester vam ti prostori nič ne pomagajo. Sester je absolutno premalo, to je posledica plačne politike, na kar smo na našem koncu opozarjali že leta 2015. V sosednji Avstriji so bolje plačane in imajo ugodnejši urnik dela. Tudi v naših timih bi bila zaželena diplomirana medicinska sestra ali babica, pa jih je trenutno težko dobiti. Sestre ali babice naredijo triažo pri pacientkah in presodijo, katere težave so urgentnejše. S telemedicino se je triaža preselila neposredno k zdravnikom, to pa spet jemlje čas. Pa tudi medicinska sestra za to delo potrebuje določene izkušnje, ne moreš ga naložiti kar vsaki."

Kako bi po vašem mnenju več mladih pritegnili k izobraževanju za poklice v medicini?

"Treba jih je pošteno plačati za to, kar so študirali. Če bi medicinska sestra enak zaslužek dobila v Sloveniji, se ne bi vsakodnevno odpravljala na pot, ne bi bila večna tujka, ne bi imela dodatnih stroškov, ne bi se izpostavljala na cesti. Drugače ljudi ne bomo obdržali. Seveda moramo upoštevati strokovne normative. Leta 2009 je republiški strokovni kolegij sprejel normativ 4000 pacientk na en ginekološki tim, a trenutno je v ambulantah čez 6000 pacientk. Kam naj jih damo, če pa v sistemu manjka 30 timov? Pa še približno 52 ginekologov se nas bo kmalu upokojilo. Razmisliti bo treba, kako pridobiti mlade za to specializacijo, kako jih zadržati v Sloveniji in kako jih ustrezno finančno nagraditi, da si bodo zagotovili določen standard. Kdorkoli je doštudiral medicino in opravil specializacijo, je vsekakor garač, z dušo in telesom predan pacientom, ampak tudi on si želi življenja."