(INTERVJU) Štajerski pediater leta 2021 Igor Dovnik: Otroci so najbolj odkrita bitja

Igor Dovnik je pediater s koncesijo, ki delo nadaljuje po upokojitvi matere, prav tako pediatrinje prim. Erike Udovič Dovnik, ki je ambulanto vzpostavila. Vedno poudarja ekipno delo, ambulanta Pediatrija Borštnikova namreč ne bi zmogla kakovostne obravnave brez pediatrinje Alenke Koren, ki jo je zaposlil konec leta 2019, in medicinske sestre Sanje Večernik. Brez njiju tudi to priznanje ne bi bilo zasluženo, pravi Mariborčan, ki v prostem času goji oljke in kuha marmelado iz kivija in iz mandarin.

Kaj vas je navdušilo, da ste se odločili za medicino in za pediatrijo?

"Živel sem ob mami, ki je bila pediatrinja, in to me je zaznamovalo. Da bom zdravnik, sem se odločil že v osnovni šoli. Edini pomislek se je pojavil v prvem letniku gimnazije, ko sem zbolel za sladkorno boleznijo tipa 1. Pediatrija je bila zame najbolj optimalna opcija in globoka intimna izbira. Ne predstavljam si, da bi bil kaj drugega. Otroci so najbolj odkrita bitja. Do prve polovice osnovnošolskega izobraževanja povedo točno tisto, kar v tistem hipu mislijo, čeprav je včasih mami ob tem nerodno. Ta pristnost otrokovega izražanja, ta neigranost, nenaučenost, to je neprecenljivo in tega ni nikjer drugje v medicini. Pri tem vedno citiram Malega princa in njegovo diskusijo z Lisico, ki je bila navdušena, da na planetu ni lovcev, žal pa tudi kur ni. In tako je ugotovila, da nič ni popolno, in tudi pediatrija ni popolna. Starši pridejo z otroki in velikokrat nadomestijo vse to, kar pri otrocih manjka, čeprav je to dodana vrednost otrok. Komunikacija tudi z najbolj zahtevnimi starši, pa imam med svojimi pacienti kar nekaj takšnih, ki veliko vedo in veliko vidijo, je dodaten izziv."

Koliko so se v 20 letih spremenili otroci in starši?

"Spremembe so velikanske. Tudi epidemija, ki nas spremlja zadnji dve leti, je marsikaj razgalila. Otroci kot pacienti se niso dosti spremenili, še vedno so pošteni, iskrivi, odkriti. So pa bistveno manj družabni. Mi smo bili na ulici in smo se igrali z vrstniki, sošolci, sosedi in sosedami, teh je bilo več. Danes so otroci na telefonih, tablicah, računalnikih in to dramatično spreminja družbo. Tudi starši so drugačni, zahtevnejši. Včasih so otroci poslušali pogovor med staršem in pediatrom, danes pa starš, ko se želi pogovarjati z zdravnikom, otroku potisne telefon v roke in otroka tako izklopi iz dogajanja. Bolje je, da je otrok prisoten, tudi miselno, ne samo fizično, da posluša, kaj se odrasli pogovarjamo. Otrok bistveno prej razume več, kot si mi mislimo. Če so odklopljeni s telefonom, so prikrajšani za marsikaj. Sprejemanje odgovornosti in vse, kar pride z leti, je bistveno drugačno, če otrok posluša, kaj se pogovarjamo."

Ne nosite bele zdravniške halje, tudi stetoskopa nimate okoli vratu. Deklice nagovarjate kot šefice in dečke kot direktorje.

"Ja, to je že od nekdaj tako. Se kar nasmejijo ob teh besedah. Halje nikoli nisem nosil. To je po pojavu covida zdaj nova uniforma (in pokaže na majico iz blaga za tetra plenice, op. a.). Jaz jim pravim plenica majice in so z izjemno simpatičnimi motivi. Stik z otrokom je nekaj, česar se naučiš. Če pristopiš z majhnimi triki, ki niso velika znanost za otroka, da mu poveš, da mu ne boš gole roke pri živem telesu odtrgal, ampak da si nekdo, ki mu bo skušal pomagati, to otrok zelo hitro začuti. Tudi z neverbalno komunikacijo je možno marsikaj povedati. Na način, da otrok pozabi, kje je, in začne plesti druge procese v glavi. In to, da ne nosim zdravniške uniforme, je prvi korak. Seveda bodo vedno obstajali otroci, ki pri zdravniku jočejo."

Ko starš in otrok vstopita, koga najprej nagovorite?

"Vedno otroka, če je dovolj star, in to je, ko lahko sam pride v ambulanto. Starši velikokrat prehitevajo, kar vre iz njih, ker bi mi radi vse povedali. Ko jih ustavim in povprašam otroka, vidijo, da zna njihov otrok povedati marsikaj, če ga le vprašaš."

Otroci so bili radi v vaši čakalnici, se tam igrali v hiški, risali, in je že ta prostor sprostil ozračje, ampak covid je to onemogočil.

"Covid je dramatično posegel v naše delo. Velikanska prednost pediatra je, da so starši pacientov mlajši, obvladajo pošiljanje in gledanje filmčkov, fotografij, obvladajo maile in razne digitalne kanale. Drastično je upadlo število osebnih kontaktov, ki so zame izjemnega pomena, ker ko starš in otrok prideta v ambulanto, je čisto drugačna dinamika, kot če zdraviš na daljavo. Zdravljenje na daljavo je lahko tudi nevarno, ker ko starš reče, da otrok težko diha, je lahko ali otrok tako bolan, da potrebuje nujno zdravljenje v bolnišnici, ali pa ima tako poln nos, da ne more dihati, pa je anamneza enaka. Tukaj je težko biti pameten. Koronska medicina ni tista medicina, ki jo imam rad. Je poizkus, kako v teh okoliščinah omogočiti pacientu vse, kar se le da. Je pa to daleč od moje medicine."

Starši si vas želijo za pediatra svojih otrok, saj imate opredeljenih okoli 1900 pacientov.

"To je veliko priznanje. Je pa zelo težko, ker sistem v državi in način plačevanja zdravstvenih storitev onemogočata širitve. Po sklenjeni pogodbi z zavarovalnico lahko opravim le določeno število preventivnih in kurativnih storitev. No, opravim jih lahko več, za hvala lepa in osebno zadovoljstvo, ker plačanih je le določeno število."

Starši določeno obdobje plačujejo preglede pri vas, da njihovi otroci vstopijo v kolesje pri vas opredeljenih pacientov. Priti do vas brez plačila prvega pregleda skoraj ni mogoče.

"Kar nekaj pacientov plačuje, tudi po pol leta. To je moj način, da nikomur, ki želi z novorojenčkom priti k meni, ne odrečem obravnave, ker ne morejo priti k meni na način, kot ga omogoča zdravstvena zavarovalnica, saj jaz več kot določeno število pacientov na mesec ne morem obravnavati. To je kriminal, da še enkrat plačujejo za zdravstveno storitev, ki so jo že plačali. A druge možnosti trenutno ni. Je pa možno to spremeniti, če je volja. Te pa za zdaj ni."

Zaključiva bolj osebno. Kdaj boste ponovno, četrtič, postali očka?

"Februarja prihodnje leto. Biti starš je največ, kar lahko človeku uspe v življenju. To privoščim vsaki ženski, vsakemu moškemu. To te determinira, spremeni življenje in postavi pogled na življenje na druge osnove."