Anita Kirbiš
Tudi Slavc L. Kovačič, prepoznan tudi po liku Spidija, s katerimi je leta zabaval najmlajše, je bil nekoč smrkolin, rojen v učiteljski družini v Slovenski Bistrici. "Mislim, da nisem bil naporen otrok, če so mi vsaj malo pustili moj prav. Zelo pokroviteljski sem bil tudi do svoje dve leti mlajše sestrice Danice. Bistvo mojega otroštva pa so itak bile Makole. Bos, smrkav, umazan, z vonjem po ribah in mesnih črvih, sem z leskovo ribiško palico in v družbi vrstnikov dneve prebil ob mlakah Dravinje. Pozimi so vse to zamenjale doma narejene skakalne smuči in dve skakalnici na bližnjem hribu. Skratka, stara mama iz Makol je bila zakon tako med vikendi kot med šolskimi počitnicami," o svojem brezskrbnem otroštvu pripoveduje Slavc.
Igral za kremšnite
Ravnatelj šole jim je dovolil uporabo atletskih rekvizitov na telovadišču ob Dravinji, kar je bilo usodno za Slavca, ki se je razvijal v atleta in zmagoval na mitingih predvsem v metu kopja, diska in krogle. Bolj ali manj so se takrat vsi v glasbeni šoli učili kak instrument, običajno harmoniko. Tudi Slavc, kasneje pa še klavir. Kmalu je ugotovil, da si z igranjem po posluhu v slaščičarni blizu glasbene šole z lahkoto prisluži kremšnite, dokler ni tega opazil profesor in temu naredil konec. Zagotovo je po mami, ki je v šoli poučevala glasbo, podedoval absolutni posluh. Že v osnovni šoli je pel različne glasove pri dveh pevskih zborih. Ko so se na valovih Radia Luxembourg pojavile prve pesmi Beatlov, je 14-letni Slavc začutil, da tudi on hoče v življenju početi to, kar počno idoli iz Liverpoola. Od takrat se je vse odvijalo z bliskovito naglico. Prodal je bicikel, kupil električno kitaro in s prijatelji ustanovil ansambel Skati. Igrali so izključno pesmi Beatlov, dve od Rolling Stonesov in eno od ansambla Kinks. Vzporedno s tem so se pojavili problemi z daljšimi lasmi in uporništvom proti tradicionalnim vrednotam.
"Še danes se sprašujem, kako nam je pri takratnem načinu komunikacije v kratkem uspelo igrati po vseh glavnih dvoranah po Sloveniji, kjer so takrat na glasbeni sceni bili številka ena Kameleoni iz Kopra. Ta bandovska uvertura je trajala nekaj let. V času šolanja na II. gimnaziji je prav naša generacija začela glasbene dogodke, ki so pomenili začetke današnjega znamenitega gledališča na Drugi," razmišlja Slavc.
Rock ga je nato popolnoma prevzel. Ustanovil je band s strupenim imenom Gift. Nad Deep Purple se je tako navdušil, da je z avtoštopom šel na njihov koncert v London. Ko se je vrnil, ga je pred vrati čakal Brane Rončel z magnetofonom in posnel njegov prvi intervju za Radio Maribor. Po dveh letih je Gift razpadel in kot divjega rokerskega vokalista so ga hoteli v skoraj vseh skupinah, ki jih je takrat v Mariboru že mrgolelo. Pristal je pri Alarmu, ki je obetal, posnel celo lastno skladbo, a kljub temu to ni bilo to.
Petdeset let Čudežnih polj
Jeseni 1972 sta se z rokerskim soborcem Zdenkom Zagorcem odločila, da pod določenimi pogoji prestopita k Čudežnim poljem, v nekoliko bolj komercialne vode, kot so rokerji imenovali takratni pop. Ta skupina ima gotovo najbolj stabilno zasedbo v Sloveniji, saj še danes nastopa, in seveda bogato kariero, polno najrazličnejših priznanj, plaket, zlatih in srebrnih izdaj, zmag na številnih festivalih doma, na jugoslovanskih festivalih in tistih v tujini, kjer bi s svojim Beatles show programom in Slavčevim imitiranjem Johna Lennona zagotovo dosegli v Evropi nesluten uspeh, vendar so se predvsem zaradi študija odločili za lastno glasbeno produkcijo doma ter ustvarili deset dvojnih projektov.
Tako se je začelo komponiranje, pisanje tekstov. Slavc je po nekaj letih poučevanja zgodovine in geografije sklenil stopiti na profesionalno glasbeno pot in prevzel vajeti Čudežnih polj v svoje roke, saj so drugi bili v službah. "Kmalu sem ugotovil, da mi pisanje tekstov in komponiranje še kako leži in že prva pesem je bila sprejeta na natečaju za narečno popevko leta 1977. Potem sem ustvarjal hit za hitom za čudežnike (Aj lav ju, dokler si tu, Moja žena je podjetnik, Zidam, zidam, Solit se pojdi, 25 ur na dan, Ata, mama, teta, stric), vse bolj pa tudi za druge glasbene izvajalce. Ob tem sem delal tudi kot DJ na obmorskih terasah ter v Avstriji, vodil tudi izbore za mis, če je bilo treba, improviziral tudi v petih jezikih, postal moderator na televiziji in še bi se našlo kaj," brska po spominih.
V devetdesetih letih sta z Gorazdom Elvičem ustvarila program za otroke Spidi & Gogi show na Pop TV, pozneje na TV 3. Slavčev humor, ki ga je podedoval po očetu in se je kazal že v tekstih, je pri liku Spidija dobesedno eksplodiral. Gorazd se je nato posvetil športu, Slavc pa je kot Spidi nadaljeval z otroškimi TV-oddajami na Net TV in BK TV. V zadnjih 20 letih pa se posveča predvsem mentorstvu mladih glasbenih talentov, pisanju in komponiranju zanje ter delu producenta glasbenih kot tudi video projektov.
Da mu to ustreza, dokazuje s številnimi prvimi mesti in drugimi nagradami, večkrat tudi za najboljši tekst na domačih in tujih mednarodnih festivalih. V tem segmentu postaja vse bolj cenjen, saj ga marsikam povabijo kot uspešnega avtorja, mimo razpisov, kar je tudi garancija za njegove izvajalce, ki v vsako pesem vložijo veliko truda. Nekateri celo posnamejo svoj lastni CD, kar je pred kratkim uspelo Zoji Hadner, letos pa bodo zaključili kar tri tovrstne projekte. "Glede na to, koliko dobre, sporočilne in nagrajene otroške glasbe se je nabralo v vseh teh letih, sem sklenil v kratkem izdati dve kompilaciji na CD-jih, katerih pesmi so nadgrajene z videospoti tudi na youtubu. Prepričan sem, da bo glasba zelo uporabna in s svojo zabavno poučno vsebino še kako uporabna v vrtcih, šolah in otroških radijskih oddajah,'' je povedal Slavc.
V Sazasovi bazi podatkov ima štajerski "brko" prijavljenih že blizu 400 avtorskih del. In ni še rekel zadnje, saj se ravno v tem času najbolj mudi za razpise. Ob tem, da je Slavko L. Kovačič čudežnik in Spidi, ima na zalogi še nekaj svojih televizijskih likov, ki so nastali spontano: Ignac Penkalo, z veseljem organizira karaoke Oldies Goldies, se preobleče v pojočega Božička ali čarovnika; tudi gusarja, če je treba.
Ob tem je tudi član zasedbe CCR remember, ki nastopa pretežno v sosednji Avstriji, že nekaj časa izvaja tudi svoj akustični projekt Od Bitlsof do penzije, v katerem se predstavi skozi imitacije Beatlov, Boba Dylana, Tine Turner, Cockerja, Claptona, Elvisa ter tudi svoje avtorske stvaritve zadnjih 50 let. ''To mi bo poseben izziv, dokler bom živ. Končal bom tako, kot sem začel leta 1964 v svoji sobi z akustično kitaro in orglicami. Kdaj se bo to zgodilo, ne bi vedel, vem le to, da imam še ogromno dela in načrtov,'' v smehu zaključi Slavko L. Kovačič, Mariborčan, čudežnik, Spidi, ki liste v knjigi svojega življenja obrača nazaj in ne naprej.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
