"Padec z lestve me je na neki nepričakovani način tudi znova postavil. Moje življenje je dobilo nov smisel, speči potenciali so počasi zaživeli," o tem, da je lahko tudi težka nesreča priložnost, da posameznik vidi svoje potenciale, pravi Igor Plohl, ki je paraplegik od leta 2008. A za tem se je v njem prebudil vrelec literarne kreativnosti, dodaja. Magister, profesor geografije in sociologije, zaposlen v bolnišnični šoli OŠ Bojana Ilicha na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, namreč od takrat v slikanicah in drugih knjižnih izdajah preko svoje zgodbe javnosti odstira invalidnost in drugačnost. V avtobiografskem romanu Ne domišljaj si! je razlil svoje bolečine, strahove, tesnobo in spoznanja po nesreči. V seriji otroških slikanic o levu Rogiju pa v pristnih, osebno doživetih, navdihujočih zgodbicah odslikava barvite plati, optimizem in vero v življenje.
Kaj vam pomeni ustvarjalnost, ne le kot pisatelju, ampak v življenju nasploh?
"Razumem jo kot proces ustvarjanja nečesa novega, lepega in zanimivega. Je ena osrednjih biti človekovega obstoja in verjetno najlepši del njegovega poslanstva. Mislim, da je lahko vsak ustvarjalen. Včasih se človek niti dobro ne zaveda svojih potencialov, potem pa pride neki trenutek. Pri meni je bila to na področju literarnega ustvarjanja omenjena nesreča."
Že od nekdaj ste radi in veliko brali. V otroštvu vas je pritegnila serija Pet prijateljev Enid Blyton. S knjigo Pustolovščine v Prlekiji ste si izpolnili otroške želje, v napetih dogodivščinah in z lepim jezikom ste bralcem odkrili nove podobe in neznane zgodbe te pokrajine. Kako danes motivirati mlade za branje?
"Branje je zahteven proces, ki zahteva veliko pozornosti. Največ je po mojem mnenju mogoče narediti pri najmlajših. Če jih navdušimo že v vrtcu, nam je uspelo pozitivno zaznamovati posameznika za vse življenje. Prepričan sem, da bo tudi kasneje, kot odrasel, iskal odgovore na eksistencialna vprašanja, navdih za nove poti in občutek užitka v odličnih knjigah. Mislim tudi, da so bralci popolnejši ljudje. Njihova obzorja so širša, premorejo več empatije in mogoče so celo srečnejši."
Katere so vrednote, ki jih slikanice o levu Rogiju posredujejo?
"V zbirki o levu Rogiju je še slikanica Rogi in Edi na paraolimpijskih igrah, ki edina nima povsem avtobiografskega ozadja. Njen namen je ozaveščanje otrok in njihovih staršev o paraolimpijskih igrah in športu invalidov. Vse so namenjene ozaveščanju o invalidnosti in drugačnosti. Želim med mladimi bralci krepiti vrednote, ki so nujne za srečno in uspešno življenje v katerikoli skupnosti; strpnost, empatija, solidarnost, skrb za zdravje, ljubezen in medsebojno spoštovanje. Poslanstvo Rogija prepoznavajo tudi učitelji in literarni strokovnjaki."
Kako doživljate srečanja ob predstavitvi knjižic, kakšni so odzivi otrok?
"Predstavitve po šolah opravljam z velikim veseljem, izjemno hvaležen sem vsem, ki me povabijo. Nemalokrat so takšna srečanja ganljiva, navdušujoča, zanimiva in včasih tudi naporna. Želim razbijati predsodke o invalidih. Marsikdo še vedno misli, da smo invalidi družbi zgolj v breme, da ne moremo živeti samostojno in neodvisno, da želimo pomilovanje in da smo vsi po vrsti nesrečni. Na šolskih predstavitvah preko knjig otrokom približam življenje paraplegika, obenem jih predvsem s pomočjo poučnih in zanimivih videoposnetkov nemalokrat navdušim. Moji nastopi so še posebej namenjeni tistim učencem, ki se soočajo s težkimi življenjskimi okoliščinami. Mislim predvsem na otroke, ki ne preživljajo brezskrbnega otroštva, ampak se soočajo s eksistencialnimi krizami, depresijo, pasivnostjo, slabo samopodobo in temu primernimi mislimi. Na žalost je med njimi veliko takih, ki izhajajo iz neugodnega družinskega okolja. Mogoče koga od teh vsaj malo motiviram, da se sooči z lastnimi demoni in jih nekoč z vztrajnostjo in optimizmom premaga."
Vsem želim, da bi v težkih življenjskih preizkušnjah zmogli najti tudi dobro
V okviru projekta PiT - Poslušam in tipam je slikanica Lev Rogi najde srečo leta 2019 izšla tudi kot tipanka za slepe in slabovidne mlade.
"Projekt je potekal pod vodstvom dr. Alenke Valh Lopert in pedagoških mentoric dr. Tatjane Welzer Družovec, dr. Aksinije Kermauner in dr. Jerneje Herzog. Študenti različnih študijskih programov (Filozofske fakultete, Pedagoške fakultete in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru) so na podlagi slikanice izdelali unikatne tipanke v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku ter ustrezne zvočne posnetke kot priloge. Ker so tipne slikanice za slepe in slabovidne otroke pri nas redke, sem izjemno hvaležen, da so me povabili k sodelovanju."
Ponosni ste lahko tudi na izid dveh vaših slikanic pri newyorški založbi Holiday House. Vaše knjige so sicer izšle pri mariborski Založbi Pivec.
"Na žalost je epidemija novega koronavirusa posegla tudi v načrte na tem področju. Slikanici Lucas Makes a Comeback (Lev Rogi išče srečo) in Lucas at the Paralympics (Edi na paraolimpijskih igrah) bosta pri ameriški založbi Holiday House izšli letos. Prva v aprilu, druga pa v času paraolimpijskih iger na Japonskem. Slikanici bo mogoče kupiti na vseh angleško govorečih trgih. Za relativno majhno založbo iz majhne Slovenije se mi zdi to kar velik dosežek. Američani so leva Rogija spoznali na knjižnem sejmu v Bologni. Za njegov prodor na ameriški trg ni krivo nobeno poznanstvo ali neformalno lobiranje. Mislim, da so jih prepričale njegove zgodbe, iskrivost, estetsko dovršena podoba, ki je zasluga ilustratorke Urške Stropnik Šonc, in seveda njegovo poslanstvo."
Kakšni so vaši načrti?
"Letos bo izšla še slikanica, ki nastaja na pobudo državnega sveta. Otroke bo ozaveščala o pomenu argumentiranega ugovora. Nastala je zgodba Brezzobi tiger, ki na poučen in zanimiv način otrokom približuje delovanje državnih institucij. Državni svet velja pri nas za brezzobega tigra, ki nima veliko politične moči, lahko pa vseeno izglasuje veto in zakonodajalca prisili k ponovnemu premisleku o sprejetem zakonu. Slikanico ravno v tem času ilustrira Nataša Vertelj. V letu 2022 bi radi izdali še eno slikanico o levu Rogiju, ki bi otroke ozaveščala o arhitektonskih in drugih ovirah, s katerimi se srečujemo gibalno ovirani invalidi. Sicer pa me je življenje naučilo, da si nima smisla delati velikih načrtov. Bolj smiselno se je prepustiti življenjskemu toku in zgrabiti morebitne dobre priložnosti, ki pridejo naproti."
V avtobiografski knjigi Ne domišljaj si! ste zapisali, da je v življenju zares pomembno le eno - biti dober človek. Ker biti dober osrečuje. In še, da je bogastvo, ki ga bomo ob koncu odnesli na drugo stran, skrito v naših srcih. Je to vaše življenjsko vodilo?
"Še vedno sem prepričan, da biti dober osrečuje. Veliko naredimo že, če se tega zavedamo in se po svojih najboljših močeh trudimo. Dovolj je že, če smo prijazni, strpni, pripravljeni pomagati in prisluhniti sočloveku v veselju ali žalosti."
Za marsikoga je čas epidemije težek. Prihodnost je negotova. Vi ste v življenju doživeli težke in tragične preizkušnje, zdaj živite samostojno, uresničili ste svojo željo obiskati Afriko, ukvarjate se s športom, dokazujete, da je moč v nas samih. Za konec še nasvet, misel, spodbuda, ki jo sporočate ljudem v času epidemije.
"Vse mine in tudi to bo. Ko se človeku zgodi tako huda nesreča, kot se je meni, se z vso ostrino boleče realnosti zave, kako pomembna vrednota je zdravje. Na to nas opozarja tudi epidemija. Mogoče je sedanji čas več kot primeren za evalvacijo individualnih vrednot in premislek o stvareh, ki so v življenju zares pomembne. Vsem iz srca želim, da bi v težkih življenjskih preizkušnjah zmogli najti tudi kaj dobrega, spodbudnega in lepega."
