"Ni lepšega vonja od tistega po sveže pečenem kruhu. Ne vem, zakaj me tako osrečuje, saj nisem nikoli stradala kruha," se sprašuje Mariborčanka Marija Prajner, že nekaj let upokojena priznana učiteljica pekarstva in slaščičarstva. Tudi letos ji ustvarjalna žilica ni dala miru, zato je za minuli konec tedna, ko se je z nedeljo začel tudi adventni čas, pripravila nekaj čudovitih, prav posebnih adventnih venčkov iz tako imenovanega mrtvega testa. Okrasila jih je s pekovskimi dekoracijami (ptički, rožicami, presticami …). Za izdelovanje teh venčkov jo je navdušil izjemni pek Ivan Korošec iz Slovenj Gradca, s katerim sta veliko sodelovala, pripravljala razstave in si izmenjala marsikatero izkušnjo. "Delo peka je zelo naporno, vendar če najdeš v tem tudi ustvarjalni izziv, ga opravljaš z ljubeznijo, je lahko pravi užitek," nam je dejala Prajnerjeva.
A niso samo unikatni adventni venčki tisto, kar krasi Marijin delovni kotiček, na njen ustvarjalni in poklicni opus opominjajo tudi njena osebna priznanja in dve izdani knjigi o kruhu, na kateri je neizmerno ponosna. Prajnerjeva, rojena med vihro druge svetovne vojne, prihaja iz delavsko-kmečke družine v Ribnici na Pohorju, kjer je obiskovala osnovno šolo. Kot otrok je bila zelo radoživa, zato si je po osnovni šoli silno želela iz te pohorske vasice oditi v mesto. Uka željna je odšla iskat svojo srečo v Maribor. Kot vajenka se je ob poklicnem šolanju preskušala v gostinstvu, sprva kot kuharica, nato kot slaščičarka, kjer je lahko izrazila svojo kreativnost. Vedno je imela rada izzive in že po nekaj letih je zamenjala službo, kjer je poleg slaščičarstva lahko ustvarjala tudi različne kruhe in pekovsko pecivo.
Prelomnica zaposlitev v živilski šoli
Prelomnica v njenem življenju je bilo leto 1982, ko se je zaposlila kot učiteljica praktičnega pouka na mariborski srednji živilski šoli, kjer je nato delala z mladimi vse do upokojitve 1996. Opravila je pedagoško-andragoške izpite pa tudi sicer se je ob delu izpopolnjevala, na primer pri priznanih avstrijskih pekarnarjih na Dunaju in bila kasneje njihov demonstrator v Sloveniji (Rams).
Vedno je rada delala z ljudmi, delila znanje
S svojimi dijaki je stopala novim izzivom naproti, pri čemer je iz nje privrela tista silna ljubezen do kruha, zato je kaj kmalu slaščičarstvo zamenjala za pekarstvo. Ta poklic je izjemno vzljubila, saj je ugotovila, da se tudi iz kruha lahko naredi ogromno čudovitega in okusnega. Večkrat je imela kar v žepu košček testa in iz njega oblikovala ptičke in rožice. Z učenci je sodelovala na številnih tekmovanjih in razstavah pekovskih izdelkov doma in v tujini, kjer so posegali po različnih priznanjih.
Kar naprej je v njej tlela želja, da mora to svoje bogato znanje deliti z drugimi, zato je na povabilo svetovalk začela izvajati tečaje peke kruha in peciva po vsej Sloveniji. "V glavnem smo pekli v krušni peči, kar mi je bila največja draž, saj sta se tako povrnili domačnost in toplina krušne peči. Na teh izobraževanjih sem tudi sama prihajala do novih spoznanj, načinov dela, spoznala sem kulinarično raznolikost naših pokrajin, saj ima vsaka svojo specifiko. Tečajnice so bile kmečke gospodinje, ki so se veščine peke kruha učile od svojih babic ali mam. Nekaj tečajev sem organizirala tudi za najmlajše, z njimi sem še posebno uživala, ko sem gledala njihove iskrive oči in drobne ročice, ki so gnetle in z veseljem ustvarjale svoj kruhek," se Prajnerjevi ob spominih na to nasmeh razvleče do ušes.
Celo desetletje je bila tudi ocenjevalka kruha na različnih dogodkih (Škofja Loka, Ptuj, na Koroškem …), kulinarična spoznanja in specifičnosti različnih koncev Slovenije pa je želela vključiti tudi kot kriterij pri ocenjevanju kruha. Tam se jim je porodila ideja in skupaj s Stankom Renčljem in Janezom Bogatajem so izdali knjigo Kruh na slovenskem, ki je bila takoj razprodana in jo še danes uporabljajo kot učbenik.
Ob svoji redni zaposlitvi je Marija Prajner poučevala pekarstvo in slaščičarstvo tudi na Kmetijski šoli v Svečini in Kmetijsko podjetniški šoli Ptuj ter na predlog ministrstva za šolstvo izdelala okvirni učni načrt za predmet peka kruha in krušnega peciva. V tem obdobju je poučevala tudi na Ljudski univerzi v Celju. Do slušateljev je bila vedno stroga in zahtevna, pravi, saj je želela, da od izobraževanja odnesejo čim več.
Ob družinskih praznikih je kot gostja sodelovala v številnih radijskih in televizijskih oddajah in tako jo je znana novinarka Breda Čepe poimenovala kar mati kruha. Skupaj z gosti je sodelovala v več Radijskih delavnicah znancev, ki jih je vodil znani radijec Tone Petelinšek.
Tudi brezglutenski kruh
Vse življenje je pekla kruh in drobne pekovske izdelke iz različnih vrst moke. V letih okrog 2000 se je daljše obdobje spoprijemala z novim izzivom - pripravo in peko brezglutenskega kruha in peciva, kar ni bilo enostavno, ter na več koncih po Sloveniji organizirala delavnice za bolnike s celiakijo in njihove starše.
Po upokojitvi je začela sodelovati z Biotehniškim izobraževalnim centrom (BIC) v Ljubljani, kjer je bila mentorica učiteljem praktičnega pouka slaščičarstva in pekarstva. Leta 2006 je sodelovala pri ustvarjanju dokumentarnega filma Kruhovo leto, ki ga je RTV Slovenija snemala na različnih koncih po Sloveniji pa tudi v Benečiji. Leta 2011 je pri Mladinski knjigi izdala svojo samostojno knjigo z recepti in napotki Kruh vsakdanji in praznični, ki je doživela tri ponatise. Odzivi so bili izjemni in Prajnerjeva je ponosna, da številne gospodinje pečejo kruh po njenih receptih.
S svojimi delavnicami in tečaji je obiskala vso Slovenijo, šele v zadnjih dveh letih se je malce umirila. Zdaj se le izjemoma, na izrecno povabilo in željo, udeleži kakšne delavnice, sicer pa uživa svoj mir z vnuki bodisi na vikendu, na morju ali doma. Svojo ljubezen in znanje prenaša tudi na njih, predvsem ob družinskih praznikih.
