Nina Ambrož
V Mariboru je okrog deset tisoč nenaseljenih stanovanj, njihovo število v zadnjih letih raste. Zadnji podatki statističnega urada, ki so iz leta 2018, pravijo, da je bilo v občini Maribor skupno 52.218 stanovanj. Od teh je bilo 9494 praznih in 360 stanovanj za sezonsko ali počitniško rabo. V Mariboru je torej praznih stanovanj dobrih 18 odstotkov, kar je skoraj toliko kot v Ljubljani.
Morda katera od teh oddajajo na črno oziroma brez prijave in statistika ni točna. Zagotovo pa drži, da so nekatera prazna stanovanja v takšnem stanju, da niso zanimiva ne za prodajo ne za oddajo. Tudi zato, ker jih lastniki puščajo vnemar. Kadar gre za stanovanja, ki so v lasti občin ali drugih pravnih oseb javnega sektorja, težave dobijo še dimenzijo javnega interesa. In praznih stanovanj, ki so v lasti ali solasti Mestne občine Maribor, je 90.
- Zadnji podatki statističnega urada iz leta 2018, pravijo, da je bilo v občini Maribor skupno 52.218 stanovanj.
- Od teh je bilo 9494 praznih.
- Praznih stanovanj, ki so lasti ali solasti Mestne občine Maribor, je 90.
Balkoni razpadajo, okna polomljena, vlaga, smrad ...
Problem je mogoče ponazoriti z večstanovanjsko hišo na Ruški cesti v Mariboru, ki ni osamljen primer, saj je podobnih zgodb v Mariboru več. Če pogledamo od blizu, je situacija tam resna. Omet pada s stropa, balkoni razpadajo, stopniščna okna so polomljena, stopnice dotrajane, del strehe in žlebovi so uničeni, naštevajo stanovalci. Zato voda teče po fasadi in zamaka, nabirata se vlaga in smrad, v prazne prostore se zatekajo brezdomci. Suhe veje drevesa na dvorišču kažejo nevarne znake, da bi lahko odpadle in poškodovale otroke ali mimoidoče. Ogrožena je varnost, opozarjajo stanovalci v hiši na Taboru.
Ogrožena je varnost, opozarjajo stanovalci v hiši na Taboru
Najemnik bi kupil stanovanje, a občina ne proda
Ali bodo občinske službe začele skrbeti za objekt na Ruški cesti vsaj toliko, da ne bo več propadal in bo omogočal znosne bivanjske razmere, ali bodo stanovanja prodale? Dve stanovanji v lasti MOM sta v najemu in najemniki, ki že več desetletij vlagajo v nepremičnino - uredili so ogrevanje, obnovili stene in finalne tlake, uredili kopalnico in stranišče -, se zanimajo za odkup, vendar jim stanovanja še ni uspelo kupiti.
Stanovanjski sklad krivi denacionalizacijo
Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor upravlja s 105 stanovanji, od tega je 79 praznih, in z enim zemljiščem, ki so v solasti občin ustanoviteljic (Maribor, Hoče - Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Rače - Fram in Starše).
"Gre za nepremičnine po zaključenem postopku denacionalizacije ali pa je postopek denacionalizacije še v teku. Po večini so stanovanja v slabem stanju, saj so bila zaradi omenjenih pravnih postopkov izvedena izključno nujna vzdrževalna dela," pojasnijo pri JMSS in trdijo, da "si prizadevajo, da bi se ta stanovanja prenesla v namensko premoženje sklada kot dokapitalizacija, s čimer bi občine ustanoviteljice skladu zagotovile pomemben in potreben vir sredstev". Stanovanjski sklad upravlja tudi z 42 stanovanji, ki so v izključni lasti Mestne občine Maribor. "Ta stanovanja so načeloma v dobrem stanju, saj so v večini zasedena z najemniki. Praznih je enajst stanovanj, med njimi so nekatera namenjena prodaji, druga pa nadaljnji oddaji v najem."
Gre za škodo in javni interes
Tako pa zanemarjena, neurejena stavba povzroča ekonomsko škodo lastnikom stanovanj in nepremičnini, torej tudi javnemu, občinskemu premoženju. Trenutni stanovalci ne morejo sami pokriti vseh stroškov za sanacijo skupnih prostorov, fasade in strehe, odgovornost bi morali prevzeti vsi lastniki. Pomembno je tudi to, da je hiši priznan status arhitekturnega spomenika na desnem bregu Drave in že zato bi bila vredna gospodarnega in skrbnega vzdrževanja. Zadeve ni mogoče omejiti le kot edinstvenega problema zasebnih stanovalcev v stavbi na Ruški cesti, ob tem gre za vprašanja družbene vrednosti in javnega interesa.
