V Mariboru pijemo dobro vodo, so na že tradicionalni novinarski konferenci ob dnevu voda (22. marec) zatrdili odgovorni. A dobra novica še ne pomeni, da z vodo tudi ravnamo dobro, voda je namreč naša odgovornost tudi po tem, ko odteče skozi odtok. Nenazadnje je tudi računsko sodišče v tem tednu izdalo poročilo, ki kaže, da povsod z vodo ni vse v redu in da bi država predvsem na področju nadzora lahko naredila več. Nataša Sovič z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH): "Veseli nas, da je računsko sodišče prepoznalo pomen skrbi za vodo." A nekdaj smo imeli v Sloveniji dosti širši program analiziranja vseh vrst voda, pa tudi snovi, ki so jih iskali v vodi, je bilo več, nadzor nad vodami pa se krči zaradi varčevalno naravnanih programov. Olga Mravlje z Medobčinskega urada za varovanje okolja izpostavlja opozorilo mladih, ki so prejšnji teden na ulici opozarjali, da je planet tudi njihov: "O tem, kaj sodi v naravo in kaj ne, naj sodi stroka in ne politika," je poudarila in dodala, da je stroki treba "dati večjo težo".
"Ne moremo si privoščiti brezbrižnosti pri upravljanju z vodo"
Brezbrižnosti si ne moremo privoščiti
Mariborski vodovod je lani načrpal 13,9 milijona pitne vode, od tega devet kubikov iz črpališča Vrbanski plato, Mariborčani porabimo v povprečju 145 litrov pitne vode na prebivalca, a od tega le dva odstotka porabimo za pitje in kuhanje, poudarja Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda. Leon Lozar, direktor družbe AquaSystems, ki upravlja z največjo čistilno napravo na Dravi, meni, da bi tudi bogate države, kot je Slovenija, morale vzeti opozorila Organizacije združenih narodov ob dnevu voda resno: "Tudi v Sloveniji in Mariboru si ne moremo privoščiti brezbrižnosti pri upravljanju z vodo." Letno sprejmejo na mariborski čistilni napravi devet milijonov odpadne vode, pri čiščenju pa ostaja 12.000 ton blata, kljub temu, da centralna čistilna naprava v Dogošah deluje že 15 let, se še vedno tam znajde marsikaj, kar ne sodi v kanalizacijo: biološki odpadki, manjši kosovni odpad, barve, zdravila, fitofarmacevtska sredstva, ki jih naprava ne odstrani, ampak ostanejo v vodi, kjer onesnažujejo vodne vire. O podobnem ravnanju poročajo tudi v Nigradu, v kanalizaciji so že našli vreče cementa, živalske kože, kamenje, tekstil ... "Vse to lahko poškoduje kanalizacijo," pravi Dejan Tacer iz Nigrada. S prečrpališča v Melju, kjer se zbere vsa odpadna voda z levega brega Drave, vsak teden odpeljejo sedemkubični zabojnik nesnage, ki ne sodi v kanalizacijo.
Onesnaženi "zdravilni" izviri
Vse našteto niža kvaliteto vode nižje ob Dravi, kjer je voda že tako obremenjena s pesticidi zaradi kmetijstva. In kaj kažejo analize? Zora Levačič, vodja NLZOH pove, da je voda velikih vodovodnih sistemov, kot je mariborski, varna. Več težav je z zasebnimi viri, iz katerih dobiva vodo še vedno med 110 in 130 tisoč Slovencev. Lani so v NLZOH pričeli izvajati analizo vzorcev vode iz majhnih vodnjakov in rezultati so pokazali, da je skrb upravičena. Kar 85 odstotkov od okoli 150 vzorcev je bilo neskladnih. Zato NLZOH nadaljuje z akcijo - vzorce vode lahko lastniki vodnjakov odnesejo v najbližjo enoto laboratorija, v tem tednu so cene analiz nižje od siceršnjih.
V laboratoriju so analizirali tudi vodo iz treh vodnih izvirov, kjer občani točijo vodo, saj menijo, da je boljša od tiste iz vodovoda, celo zdravilna. Izkazalo se je, da ni tako, v dveh so našli koliformne bakterije, v enem pa celo sledove starega fekalnega onesnaženja. "Za vir Mucova pečina smo priporočili Občini Ruše, naj tam postavi opozorilno tablo z napisom, da je treba vodo pred uporabo prekuhavati," pove Sovičeva.
