Družina Šahtler Harič s Smolnika od septembra vabi na Kočo Šumik, ki leži nedaleč od pohorskega pragozda, slapa Šumik in drugih lepot narave na nadmorski višini 1125 metrov. Krajani Smolnika in vsi, ki jim je mar za naravno in stavbno dediščino, so bili tega še posebej veseli, saj je bila koča kar nekaj let zaprta in prepuščena zobu časa.
Niso je požgali
Zgodovina koče je pestra. Leta 1936 jo je pričel graditi Glančnik, zet italijanskega grofa Zabea, ki je bil lastnik falske gospoščine. Glančnikova vila, kot so ji pravili, je bila uradno odprta leta 1940. Spodnji del koče je bil namenjen za gozdarsko-lovskega upravnika, zgornji za družino graščaka, ko je prihajala na oddih. V graščakovi dnevni sobi je bila peč, obložena s pečnicami, na katerih so bili upodobljeni razni svetniki in je še vedno ohranjena. Vsa okna, vrata in velik balkon ter tudi notranja oprema s pohištvom so unikatne izdelave.
Prvi oskrbnik koče, tudi med drugo svetovno vojno, je bil Feliks Podlesnik. Falski graščak ga je rešil služenja nemške vojske, saj je vedel, da ima dobre odnose s partizani. Najbrž je bila tako ta koča med redkimi na Pohorju, ki je partizani niso zažgali. Od konca septembra 1945 je kočo upravljalo planinsko društvo Ruše, za kar je bil zaslužen nedvomno tedanji direktor Gozdnega gospodarstva v Rušah Vlado Najžer. Leta 1962 pa je koča ponovno prešla v upravljanje Gozdnega gospodarstva. Zadnjih 20 let so kočo upravljali najemniki, ki so se trudili odpirati vrata planincem, kolesarjem, turistom in domačinom.
Obujali bodo zgodbe Pohorja
Ker so mladi polni energije ter novih in svežih idej, želijo gostom s Kočo Šumik dati nekaj več. Želijo privabiti tudi zaključene skupine, ki se lahko pri njih zberejo na različnih praznovanjih. Njihova osnovna želja je s kočo obujati zgodbe, ki tvorijo preteklost kraja, ohranjati tradicijo, spodbujati ljudi, da vidijo in občutijo naravo, ter vključiti in povezati tudi druge domačine, ki tod živijo in delajo, s tem pa dajejo kraju vse tisto, zaradi česar lahko živi.
V obnovo koče so vložili precej, v celoti so jo namreč obnovili - v pritličnem delu je prostor za postrežbo in kuhinja, v drugem in tretjem prostoru je šest sobic, ki jih bodo začeli tudi kmalu oddajati. Prav tako so na novo uredili ogrevanje na lesne sekance. Pri obnovi koče je lastnikom svetovala arhitektka Maruša Zorec, po rodu Rušanka.
