Petra Zemljič
Do danes Maribor - kljub ugodni geostrateški legi in sorazmerno dobro izobraženi delovni sili - še ni naredil razvojnega preboja. Več neodvisnih analiz in kazalnikov jasno kaže, da je bilo drugo največje mesto v državi v zadnjih 20 letih povsem pri repu mestnih občin v Sloveniji. V razmerah liberalnega kapitalizma se Mariborčani slabo počutijo in imajo do njega pretežno negativen odnos. Za Mariborčane so tudi značilni zapiranje v ožje družbene okvire, nizko zaupanje v ljudi in institucije ter sorazmerno nizka tolerantnost do tujcev in drugačnih. Daleč na prvem mestu sta varnost in preživetje. A vendarle se v mestu pojavljajo trendi, ki vzbujajo optimizem. V porastu sta turizem in kulturna produkcija, ki nakazujeta razvojni preobrat, če bo mesto to podprlo. Še posebno po mariborskih vstajah so se v mestu pojavile ali okrepile mnoge civilne iniciative in različne kreativne pobude, ki nakazujejo, da bi se Maribor v prihodnje lahko uspešno razvijal skladno s konceptom kreativnega mesta.
Mesto spodrezanih korenin
To je le nekaj ugotovitev, ki jih je prinesla včerajšnja razprava v Vetrinjskem dvoru ob izidu knjige Mesto neizpolnjenih pričakovanj s podnaslovom Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja. Pogovor je vodil Andrej Brvar, knjigo pa podpisujeta mariborska sociologa dr. Miran Lavrič in dr. Andrej Naterer, knjiga je izšla pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu dr. Franca Kovačiča. Prebrati bi jo moral vsak Mariborčan, vsekakor pa, in za to bodo poskrbeli v društvu, župan in mestni svetniki. Avtorja nam namreč skozi prepletanje uradnih statističnih in anketnih podatkov, intervjujev z izbranimi prebivalci mesta ter obstoječih raziskav in novinarskih prispevkov ponujata odgovore na številna vprašanja skozi sistematično predstavitev temeljnih potez družbenega življenja v mestu.
Preživetje in strah
Od takrat dalje je prebivalcev v mestu vse manj. Maribor je celo edino mesto v Sloveniji, kjer se je populacija zmanjšala. Po besedah sociologov ne zaradi odseljevanja, ker je tudi preseljevanje v porastu, ampak zaradi razlike med rodnostjo in smrtnostjo. V Mariboru je veliko starih ljudi, malo mladih, ki pa imajo tudi manj otrok. Slednje lahko povežemo predvsem z neugodnim gospodarskim položajem mesta. Da se razvojni preobrat ni zgodil, kažejo mnogi podatki. Povprečna plača v Mariboru je celo pod slovenskim povprečjem, po koeficientu razvitosti si s Ptujem delimo zadnje mesto, kriminaliteta je tradicionalno visoka. Prav zato izrazito prevladujejo vrednote preživetja pa tudi strah pred neznanim.
Je pa v Mariboru od nekdaj pomemben šport, ki ga sicer Naterer poveže s politiko v mestu, ker sta to po njegovem nerazdružljivi področji. Mesto zelo veliko investira v športne aktivnosti za vse generacije, podpira rekreativni in profesionalni šport. "Posledično je šport prepoznan kot pomemben aspekt življenja v mestu. Navsezadnje je Maribor vijolično mesto, kar je barva kluba, in ne rdeče-belo, kar je barva mesta. V Mariboru je veliko energije, politične in športne, ampak tudi malo zrelosti. Nisem še slišal, da bi navijači skočili na igrišče in slekli klub, ker ni igral po njihovih pričakovanjih. To so ekscesni primeri in ponižanja, ki jih vidimo tudi v politiki. V knjigi spremljamo mandate treh županov in v tem obdobju opazimo navale energije, željo volilnega telesa po vplivanju in malo političnosti zrelosti. Volilno telo je shizofreno, obrača se iz ene skrajnosti v drugo. Soviču so očitali vzvišenost in oddaljenost. Potem so izvolili ljudskega človeka, ki pa so mu zamerili kmečkost, nepoznavanje in neizobraženost. Izvolijo intelektualca, a mu zamerijo pretirano sociološkost, nekomunikativnost, neučinkovitost. Zato izvolijo menedžerja. To nihanje je konstanta," izpostavlja Naterer in se strinja z Brvarjem, da gre za neprestano nihanje med ruralnim in urbanim.
Optimistični trendi ali kako naprej
A vendarle ni vse tako črno. Nekateri kazalniki po besedah sociologov kažejo, da se je razvojni obrat v obrisih postopno vendarle nakazoval. To vidita predvsem v precej izrazitem razvoju storitvenega sektorja, v zadnjem času predvsem na področju turizma in kulture, pa tudi na področjih zdravstva, izobraževanja in trgovine. Na teh temeljih se je za Maribor postopno izrisala nova razvojna perspektiva, ki ji mesto lahko sledi v prihodnosti. A če si v mestu ne bomo zaupali, bomo težko sodelovali. Naterer je prepričan, da kultura v Mariboru ni prepoznana kot pomemben resurs, veliko je kritik in nezadovoljstva. "Ob pisanju te knjige pa sva ugotovila, da je kulturno življenje pestro, kvalitetno in prepoznano kot dobro. To kažejo mnenja Mariborčanov pa tudi analiza Evropske prestolnice kulture, ki je nadvse poučno branje. Vidiš, kaj so trajnostni učinki in kaj refleksija. Kulturno življenje v mestu je vitalno, je pa res, da so prizorišča samonikla. S tem mislim na stvari, ki izhajajo iz amaterizma v najbolj plemenitem smislu. Glavni motiv, da nekaj delam, je, ker to prihaja iz mene. Je pa to hkrati velika omejitev, če sistemsko ni podprta. In če taka zadeva hoče preživeti, mora biti prepoznana in podprta s stebri stabilnosti."
Nad bipolarno motnjo
Kultura je torej tisti element, na kateri se lahko gradi prihodnost. Obstajajo namreč številna mesta, ki so utrpela deindustrializacijo, ampak so v kulturi prepoznala revitalizacijo in strategijo. "Maribor ima veliko možnosti. Turizem, kulturna produkcija in mala podjetja so v porastu, in če jih ne bomo prepoznali za pomemben resurs, potem res ne vem, kako naprej. Je pa nujno k vsemu temu pristopiti policentrično, fokus na novo definirati. Maribor potrebuje stabilnost. S tem mislim na politično, znanstveno in ekonomsko stabilnost. Vse to se mora vključiti v sinergijo in vizijo, potem pa se končno lahko začnejo črpati sredstva, ki so," predstavitev zaključi Naterer z željo, da bi Maribor le presegel svojo bipolarno motnjo.
