Mariborska Ekonomsko-poslovna fakulteta: "Smo odlična fakulteta"

Že ves teden se v počastitev 60-letnice mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) odvijajo različni dogodki, vrhunec pa je bil nocoj v Narodnem domu Maribor, kjer so se profesorji, študentje in gostje jubileju poklonili s slavnostno akademijo. Zbrane so nagovorili dekanka EPF Lidija Hauptman. "Postali smo odlična fakulteta," je med drugim izpostavila. Ob njej sta spregovorila še rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič in Timothy S. Mescon, vodilni član mednarodnega združenja AACSB, najstarejšega in enega najprestižnejših akreditatorjev poslovnih šol, ki je EPF akreditacijo AACSB odobril lani. Med vidnejšimi gosti je bil Aleš Šabeder, minister za zdravje, sicer tudi diplomant EPF. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja in zahvale EPF.

Ekonomist v korist svojega okolja

Pred večerno slovesnostjo se je odvijala še okrogla miza o vlogi in pomenu ekonomskega znanja za gospodarstvo ter s tem povezanimi izzivi. Žan Jan Oplotnik, predstavnik Društva ekonomistov in profesor na EPF, je dejal, da mora kljub digitalizaciji in avtomatizaciji o ekonomiji še vedno razmišljati človek: "Diplomanta moramo pripeljati do tega, da se podredi samo svoji vesti in da bo svoje znanje uporabil za korist svojega okolja." Med drugim je izpostavil, da mora biti dobra poslovna šola vključena v lokalno okolje in v njem imeti vpliv ter tudi obratno. "Kljub temu da je EPF dobila pomembne mednarodne akreditacije, pogrešam več prometa na tej dvosmerni cesti," je povedal. "Zakaj je manko kadrov, ki ga javlja gospodarstvo? To bi se morali vprašati, ko se sestavljajo kurikulumi na srednjih in višjih šolah. 20 odstotkov je bilo do nedavnega odprtega kurikuluma za vpliv gospodarstva, ki pa se ni vključevalo. Tu je gospodarstvo zatajilo, vsaj na področju gostinstva," pa je o povezavi med izobraževanjem in gospodarstvom dejala Helena Cvikl, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu in nekdanja direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor.

Manko pri upravljanju kadrov

Tudi ona je prepričana, da morajo izobraževalne ustanove gospodarstvu dati v prvi vrsti samozavestno, kreativno in izdelano osebo, pri čemer imajo po njenem zasebne šole zaradi svoje fleksibilnosti prednost pred univerzo. Izpostavila je še, da podjetjem najbolj manjka znanje, ki se nanaša na upravljanje kadrov.
S tem se je strinjala Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, ki je razmišljala o tem, da je štajersko gospodarstvo prodorno, tudi z ogromno znanja ljudi, kot največjo hibo pa izpostavila, da ni regij. "Ker nimamo ljudi, ki v regiji regijsko razmišljajo, nimamo regijskih projektov, izhajajoč iz tega, nimamo dovolj moči niti s tem povezanega kapitala," je dejala. Boštjan Paradiž, gospodarstvenik in direktor podjetja Vabo, ki upravlja smučišče Kope, je komentiral, da je pri regionalizaciji politika povsem zatajila. Skupaj s sogovorniki je razmišljal tudi o tem, kako v podjetju usmerjati mlade, da jih ne bo "pojedel sistem". "Mlade moramo znati usmeriti, da bodo njihove ideje v podjetjih našle pravo mesto. Dati jim moramo priložnost, da pokažejo svojo inovativnost, da prevzamejo odgovornost in da jih za ustvarjene rezultate nagrajujemo," je prepričan Paradiž.